Pokojninska reforma mora zagotoviti primerne pokojnine in vzdržne javne finance, opozarja OECD
Pokojninske reforme, ki potekajo v polovici držav članic OECD, ne bodo zaustavile naraščanja stroškov pokojnin. Do leta 2050 se bo povprečna upokojitvena starost v državah članicah povišala na 64,5 let za oba spola. Ker se bo pričakovana življenjska doba višala še hitreje, se bo višala tudi doba prejemanja pokojnine.
|
leto upokojitve |
1958 |
1999 |
2010 |
2020 |
2030 |
2040 |
2050 |
|
zahtevana upokojitvena starost |
63,2 |
61,9 |
62,4 |
63,2 |
63,9 |
64,3 |
64,5 |
|
pričakovana življenjska doba |
78,3 |
81,6 |
83,3 |
84,3 |
85,2 |
86,0 |
86,9 |
|
doba prejemanja pokojnine |
15,1 |
19,7 |
20,8 |
21,1 |
21,3 |
21,8 |
22,5 |
Vir: OECD (2011) Pensions at a glance 2011 - www.oecd.org/els/social/pensions/PAG
Pokojninske reforme v državah članicah OECD, ki so v teku, bodo v povprečju za 20% znižale bodoče javne pokojnine (pokojnine obveznega pokojninskega zavarovanja). Tveganje revščine upokojencev bo znižalo le povečano pokojninsko varčevanje. Za kar bodo potrebne tudi dodatne davčne vzpodbude.
Tudi v Sloveniji reforma obveznega pokojninskega zavarovanja ne bo mogla zaustaviti padanja pokojnin. Vedno več zaposlenih s povprečnimi plačami bo prejemalo minimalno javno pokojnino v višini, ki jo zagotavlja minimalna pokojninska osnova. Ta, vrednoteno po sedanjih cenah, ne bo bistveno presegala 400 evrov. Tudi javne pokojnine zaposlenih s solidnimi plačami ne bodo znatno višje. Padanje pokojnin lahko zaustavi le nagel razvoj dodatnega pokojninskega zavarovanja.
Graf prikazuje projekcijo razmerja med plačo in vsoto javne in dodatne pokojnine. Dodatna pokojnina je izračunana na osnovi vplačila premije v višini 5,844% bruto plače, za katero država nudi davčno olajšavo. Izračun upošteva realni donos 2,5% letno in vstop v zavarovanje leta 2001.
S spoštovanjem,
Uprava Pokojninske družbe A, d.d.
« nazaj
