Pogosta vprašanja in odgovori
Kaj storiti ob upokojitvi?
Pravico do dodatne starostne pokojnine lahko uveljavite kadarkoli po izpolnitvi zakonsko določenih pogojev, kar pomeni, da ste dopolnili starost 58 let, ste že uveljavil pravico do pokojnine po predpisih o obveznem pokojninskem zavarovanju in je od vključitve v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje preteklo najmanj 120 mesecev. Do uveljavitve se sredstva na vašem osebnem računu še naprej obrestujejo. Pravico uveljavite tako, da nam predložite Ponudbo za uveljavitev dodatne starostne pokojnine. Obrazec s splošnimi pogoji in navodili najdete v razdelku OB UPOKOJITVI, kjer si lahko izdelate tudi variantni izračun posameznih oblik rente. Lahko pa nas pokličete po telefonu št. 01/230-77-20 in vam bomo vse potrebno poslali na dom.
Med katerimi oblikami rent lahko izbiram?
Izbirate lahko med štirimi oblikami dodatne starostne pokojnine, ki predstavlja variabilno dosmrtno rento, katere prednost je prilagajanje večjim spremembam obrestnih mer.
Pri dodatni starostni pokojnini z ENAKOMERNIM ČRPANJEM SREDSTEV lahko izbirate meddosmrtno rento brez zajamčenega obdobja izplačevanja (oblika dosmrtne rente brez dedovanja), dosmrtno rento z 10 letnim zajamčenim obdobjem izplačevanja in dosmrtno rento z 20 letnim zajamčenim obdobjem izplačevanja (oblika dosmrtne rente z dedovanjem 10 oz. 20 let). V primeru, ko se odločite za obliko rente z zajamčenim obdobjem izplačevanja, v primeru smrti pred iztekom zajamčenega obdobja izplačevanja, upravičenci navedeni na pogodbi prejemajo rento do izteka zajamčenega obdobja. Na zahtevo upravičencev ali njihovih dedičev se namesto nadaljevanja izplačevanja rente izplača neto matematična rezervacija v enkratnem znesku. Renta se izplačuje mesečno, lahko pa se odločite tudi za polletno ali letno izplačevanje.
Predvsem za zavarovance z malo zbranimi sredstvi in tiste zavarovance, ki bi si želeli izboljšati življenjski standard v prvem obdobju po upokojitvi pa smo razvili OBLIKO DOSMRTNE RENTE S POSPEŠENIM ČRPANJEM SREDSTEV. Pri tej obliki lahko izbirate med 3, 5 ali 10 letnim zajamčenim obdobjem, v katerem se vam v prvih 3, 5 ali 10 letih po upokojitvi izplača 90% sredstev mesečno. Izplačila v tem obdobju so predmet dedovanja. Preostalih 10% sredstev se nameni dosmrtni renti, ki jo pričnete prejemati po zaključku prvega obdobja izplačevanja. Ta renta se izplačuje z letnimi izplačili do smrti.
Kako je z obdavčitvijo rente?
Vplačila v kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje so oproščena plačila prispevkov in dohodnine. Večji del olajšave prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja predstavljajo prispevki, ki niso nikoli plačani, skladno Zakonu o dohodnini pa je v fazi izplačevanja samo ½ pokojninske rente obdavčene. Zaradi posebne dohodninske olajšave, ki so jo deležni upokojenci, bodo upokojenci s povprečno pokojnino plačali od letnih prihodkov, ki vključujejo tudi dodatno starostno pokojnino, dohodnino le v višini nekaj odstotkov.
Pokojninska družba A, d.d ob izplačilu rente odvaja 25 % akontacijo dohodnine od ½ pokojninske rente. Zavarovanec pa nam lahko posreduje potrdilo Davčne uprave o znižani davčni stopnji v višini 16%. V tem primeru bomo odvajali nižjo akontacijo.
Zakaj se je pametneje odločiti za rento?
Povprečna pokojnina znaša 60% plače zaposlenega, do leta 2023 se bo znižala na 55% plače. Po letu 2030 bo država zelo težko zagotavljala pokojnine višje od 40% plače zaposlenega.
Namen prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja je nadomestiti upad javne pokojnine, kar lahko storite le, če zbrana sredstva iz tega naslova porabite za dodatno pokojnino v obliki dosmrtne rente. Takšen način porabe sredstev je tudi z davčnega vidika bistveno ugodnejši v primerjavi z nenamensko porabo sredstev v obliki enkratnega dviga. V primeru izplačila privarčevanih sredstev v obliki dodatne pokojnine pa je ½ dodatne pokojnine oproščena plačila dohodnine.
V primeru enkratnega dviga se namreč odpovedujete velikemu delu sredstev, saj se od zneska odbije:
- dohodnina, ki lahko skupaj s poračunom doseže tudi 41%
- 25 % akontacije dohodnine odvedemo že pred samim izplačilom sredstev na vaš račun
V naslednjem letu po izplačilu, je pričakovati s strani davčne uprave poračun dohodnine, ki tudi to izplačilo obravnava kot vse ostale prihodke, ki zvišujejo dohodninsko osnovo.
- 1% izstopnih stroškov.
Enkratni dvig lahko vpliva tudi na druge prejemke in socialne transferje, kot so npr. znižanje ali izguba socialne podpore, štipendije za otroke, otroških dokladov, višje plačilo vrtca….
Predvsem pa se odpoveste dodatni starostni pokojnini, s katero bi si lahko izboljšali vse nižjo pokojnino iz obveznega zavarovanja.
Nisem več zaposlen pri delodajalcu, prek katerega sem se vključil v kolektivni PN. Zanima me:
1. Kakšne možnosti imam sedaj?
2. Kaj je z obstoječimi sredstvi (dvig)?
1. Ob prekinitve delovnega razmerja z delodajalcem, pri katerem ste se vključili v prostovoljno kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje imate sledeče možnosti:
- V primeru, da ste se zaposlil pri novem delodajalcu, ki ne nudi kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja (PDPZ), se lahko vključite v naše dodatno pokojninsko zavarovanje za individualne zavarovance.
- V primeru, da vam novi delodajalec nudi vključitev PDPZ pri nas ali pri katerem drugem izvajalcu se v zavarovanje vključite preko novega delodajalca.
- V primeru, če ste brezposelni, premije za dodatno pokojninsko zavarovanje lahko plačujete le v primeru, če imate plačane prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje (prejemate nadomestilo Zavoda za zaposlovanje, ali si kot brezposelna oseba sami plačujeta prispevke za obvezno pokojninsko zavarovanje).
2. Ker vam je premijo vplačeval delodajalec imate pravico zahtevati izplačilo odkupne vrednosti, zmanjšano za izstopne stroške in odvedeni davek od osebnih prejemkov po preteku 120 mesecev od vključitve v pokojninski načrt. Do takrat pa vam pravice iz pokojninskega načrta kljub vaši morebitni zahtevi po izrednem prenehanju mirujejo. V primeru, da ste del premije prispevali tudi sami, je mogoče zahtevati izplačilo le tedaj, če so bila to plačila iz neto plače. Če se je vaša soudeležba izvajala z znižanjem bruto plače tudi do tega dela sredstev ne morete prej kot po poteku 10 let od vstopa v zavarovanje.
Sem upokojen / brezposeln, kaj moram storiti, da dobim izplačano vrednost iz svoje police?
Če vam je premijo v celoti plačeval delodajalec, imate pravico zahtevati izplačilo odkupne vrednosti, po preteku 120 mesecev od vključitve v pokojninski načrt. Do takrat so vam pravice do izplačila kljub vaši morebitni zahtevi po izrednem prenehanju zadržane.
V primeru, da ste del ali celotno premijo plačevali sami iz neto plače, torej ste imeli pravico iz tega naslova uveljavljati dohodninsko olajšavo, lahko zahtevate ta sredstva v izplačilo takoj. Trimesečni izstopni rok začne teči s prvim dnem naslednjega meseca po vročitvi pisne izstopne izjave in zahtevka. Izplačilo odkupne vrednosti, ki se nanaša na plačila premij v breme vaše neto plače, bo izvršeno v roku 60 dni od poteka izstopnega roka. Del odkupne vrednosti, ki se nanaša na plačila premije s strani delodajalca, mora na podlagi 2. točka 358. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (enako je zapisano tudi v 2. odstavku 22. člena pokojninskega načrta) do poteka 120 mesecev od vstopa v zavarovanje ostati na vašem osebnem računu v zadržanju pravic.
V primeru individualnega zavarovanja imate pravico do izplačila celotne odkupne vrednosti police, ki se zmanjša za izstopni strošek in akontacijo dohodnine po povprečni davčni stopnji (25%). Če gre za izredno prenehanje pred potekom 120 mesecev od vstopa v zavarovanje pa se plača tudi davek na prekinitev zavarovalnega posla (6,5%).
Preden sem se vključil v kolektivni pokojninski načrt pri vas, sem že imel kolektivno pokojninsko zavarovanje pri drugem izvajalcu PDPZ.
1. Kako je s sredstvi?
2. Kdaj dobim pravico do koriščenja sredstev po vašem PN?
1. Predlagamo, da zavarovanec sredstva združi (prenese v aktivni pokojninski načrt), še posebej, če so stroški, tj. upravljavska provizija novega izvajalca nižja. Ni pa za zanemariti tudi uspešnosti izvajalcev, torej višino doseženih donosov. Zavarovanec ima možnost zahtevati prenos v primeru, da je menjal delodajalca brez omejitev, če pa se je delodajalec odločil spremeniti izvajalca, pa je prenos možen, če ima zavarovanec plačanih 36 mesečnih premij.
Zavarovanec (lastnik sredstev) realizira zahtevo za prenos tako, da pisni zahtevi priloži soglasje izvajalca pokojninskega načrta, kamor prenaša sredstva.
2. Novo zavarovanje bo predstavljalo nadaljevanje zavarovalnega razmerja predhodnega izvajalca, torej: pravice bo zavarovanec lahko uveljavljal glede na prvi datum vstopa v sistem dodatnega pokojninskega zavarovanja, ne glede na izvajalca.
Kakšen je postopek za dvig sredstev, če je zavarovanec umrl in upravičenci na polici:
1. so določeni
2. niso določeni
1. upravičenec, naveden na polici, predloži izpolnjen zahtevek za izplačilo odkupne vrednosti, s sledečimi prilogami (zahtevek je mogoče dobiti na naši spletni strani ali s sporočilom po telefonu, elektronski pošti… V primeru, da je upravičencev več, le ti vložijo zahtevek sočasno.):
- original izpisek iz knjige umrlih,
- original polico dodatnega pokojninskega zavarovanja umrlega zavarovanca,
- fotokopijo veljavnega osebnega dokumenta upravičenca,
- fotokopijo potrdila o vpisu v davčni register (lahko tudi fotokopija kateregakoli drugega dokumenta iz katerega je razvidna davčna številka upravičenca),
- fotokopijo dokumenta iz katerega je razvidna osebna številka bančnega računa upravičenca, z lastnoročnim podpisom fotokopije.
2. če umrli zavarovanec, ni navedel upravičencev za primer smrti, pred uveljavljanjem pravic do dodatne starostne pokojnine, so sredstva predmet dedovanja skladno z zakonom. Dedič predloži izpolnjen zahtevek za izplačilo odkupne vrednosti, s sledečimi prilogami (zahtevek je mogoče dobiti na naši spletni strani ali s sporočilom po telefonu, elektronski pošti……. V primeru, da je dedičev več, le ti vložijo zahtevek sočasno.):
- original pravnomočnega sklepa o dedovanju (z žigom o pravnomočnosti) ali notarsko overjeno kopijo,
- original polico dodatnega pokojninskega zavarovanja umrlega zavarovanca,
- izpisek iz knjige umrlih,
- fotokopijo veljavnega osebnega dokumenta dediča,
- fotokopijo dokumenta iz katerega je razvidna številka bančnega računa dediča, z lastnoročnim podpisom fotokopije,
- fotokopijo potrdila o vpisu v davčni register dediča (lahko tudi lastnoročno podpisana fotokopija kateregakoli drugega dokumenta iz katerega je razvidna dedičeva davčna številka).
Ob podpisu pristopne izjave sem se odločil, da prispevam del premije tudi sam. Sedaj tega ne želim več. Kaj moram storiti?
Preklic svoje izjave o soudeležbi je potrebno pisno sporočiti delodajalcu-oddelek plač.
- Če je plačilo dela premije s strani delodajalca pogojevano z obvezno soudeležbo zaposlenega, se s preklicem svojega dela odpoveste bodočim premijam delodajalca.
Rad bi imel dohodninsko olajšavo iz naslova plačila premij za PDPZ. Kaj moram storiti?
Zavarovanec, ki je pristopil h kolektivnemu pokojninskemu načrtu in mu delodajalec plačuje premijo do maksimalne višine davčne olajšave nima možnosti plačevati premije, ki bi bila zanj dohodninska olajšava, saj ima po zakonu prednost pri uveljavljanju olajšave delodajalec.
Zavarovanec, ki je pristopil h kolektivnemu pokojninskemu načrtu ima v primeru, da mu delodajalec ne plačuje maksimalne premije, ki je po zakonu deležna davčne olajšave možnost odločiti se za soudeležbo v breme svoje plače. Predlagamo, da preverite kakšne možnosti dopušča vaša pogodba o oblikovanju pokojninskega načrta (sklenjena med poslovodstvom in zaposlenimi). V primeru, da je pogodbeno dogovorjena možnost soudeležbe zaposlenega iz bruto plače, vsekakor priporočamo to obliko, saj izkoristite - uveljavljate davčno olajšavo takoj ob nakazilu premije. Če te možnosti ni, pa se lahko odločite za plačilo premije (do maksimalne višine) iz neto plače in pravico do uveljavljanja dohodninske olajšave z zamikom. Napoved dohodnine namreč oddajamo za preteklo leto.
Želim spremeniti podatke o upravičencih v primeru smrti pred uveljavitvijo pravice do dodatne starostne pokojnine, navedenih na polici. Kaj moram storiti?
Pošljete nam izjavo o spremembi upravičencev (obrazec je mogoče dobiti na naši spletni strani ali s sporočilom po telefonu, elektronski pošti…….), kateri obvezno priložite prvotno izročeni original police in pripravili, poslali vam bomo polico z želenimi spremembami.
Moj novi delodajalec ima pogodbo z drugim izvajalcem PDPZ. Kaj mi svetujete glede sredstev, ki jih imam pri vas?
Ne glede na to, da ste prek novega delodajalca pristopili h kolektivnemu pokojninskemu načrtu drugega izvajalca lahko sredstva , ki jih imate pri Pokojninski družbi A, d.d. pustite na svojem osebnem računu. Smiselno je, da se odločite za prenos, torej združitev dveh osebnih računov kolektivnih pokojninskih načrtov, če so stroški pri novem izvajalcu nižji kot pri nas. Predlagamo, da preverite višino upravljavske provizije, saj je osnova za njen izračun vrednost na osebnem računu.
Sem "sp" / večinski lastnik d.o.o., kako se lahko zavarujem in kako lahko zavarujem svoje zaposlene?
Za nosilca dejavnosti ali večinskega lastnika družbe je na podlagi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ZPIZ-1, ki ureja tudi prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, možno skleniti le individualno PDPZ. Znesek mesečne premije sme znašati največ 24% obveznih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in v letu 2012 hkrati ne sme biti večji od 2.755,71 eur in mesečno ne nižji od 26,70 eur.
Zaposleni pri nosilcih dejavnosti ali večinskih lastnikih družb se lahko zavarujejo kolektivno.
