Do boljše pokojnine le z dodatnim pokojninskim zavarovanjem
Kakršne koli že bodo spremembe na področju obveznega pokojninskega zavarovanja, ki se nam nedvomno obetajo in so tudi nujne, ostalo bo dejstvo, da bodo zaradi staranje prebivalstva obvezne pokojnine vse nižje in še bolj koncentrirane okoli minimalne pokojninske osnove. Postale bodo še bolj »socialna pravica« in še manj »pravica iz dela«. Obvezna starostna pokojnina bo v najboljšem primeru lahko nadomestila 50% plače, marsikomu le 40%. Pokojnino v višini najmanj 20% plače bomo morali privarčevati sami. V nasprotnem primeru bodo bodoče pokojnine še nižje, nezadovoljstvo upokojencev še večje, še večji pa bodo tudi socialni transferji.
Obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje predstavlja namreč enega od ključnih temeljev naše socialne varnosti, deluje pa na podlagi medgeneracijske solidarnosti in zagotavlja pravico do starostne, invalidske, vdovske in družinske pokojnine. Poleg navedenega zagotavlja tudi pravico do poklicne rehabilitacije, nadomestila za invalidnost, dodatka za pomoč in postrežbo, varstvenega dodatka in še kaj.
Starostno pokojnino iz obveznega pokojninskega zavarovanja prejema v Sloveniji 360.000 upokojencev (282.000 leta 2000). Povprečna starostna pokojnina znaša 621 €. Znatni del upokojencev (243.000) prejema starostno pokojnino pod 600 € (68%) in le 36.000 upokojencev prejema pokojnino nad 1000 € (10%). Starostna pokojnina se odmeri od povprečja plač zavarovanca, tako imenovane pokojninske osnove, vendar sta najnižja in najvišja pokojninska osnova administrativno določeni (535 € in 2142 €). Odhodki Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje znašajo 4,7 milijarde €, prihodki iz naslova prispevkov pa le 3,2 milijarde €. Preostanek pokriva država.
Primerna pokojnina (ki omogoča ohranitev življenjskega standarda) znaša 70% neto plače pred upokojitvijo, obvezne starostne pokojnine pa bodo v najboljšem primeru znašale le med 40% in 50% neto plače. Nadaljnji razvoj dodatnega pokojninskega zavarovanja je nesporno v interesu vseh: zaposlenih, upokojencev, sindikatov, delodajalcev in ne nazadnje države. Boljših pokojnin namreč ne more zagotoviti obvezno pokojninsko zavarovanje (medgeneracijska solidarnost). Lahko jih zagotovi le dodatno pokojninsko zavarovanje oz. varčevanje.
Za nadaljnji razvoj dodatno pokojninsko zavarovanje potrebuje zakonske spremembe. Davčno politiko, ki bo zagotovila pretežno izplačilo privarčevanih sredstev v obliki dosmrtne rente, manj konzervativno naložbeno politiko za mlajše zavarovance, uvedba dodatne davčne olajšave za individualno pokojninsko zavarovanje (III. steber). Po drugi strani pa je potrebno ohraniti elemente, ki so se v dosedanjem obdobju izkazali. Mednje prav gotovo sodijo zajamčeni donos, vrednotenje naložb po odplačni vrednosti. Poenotiti je potrebno tudi pogoje, ki jih morajo izpolnjevati različni izvajalci zavarovanja (kapitalska ustreznost, vključenost zavarovancev v organih izvajalcev, objavljanje rezultatov).
Obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje predstavlja enega od ključnih temeljev naše socialne varnosti, vendar pa nam zaradi staranja prebivalstva samo več ne more zagotavljati primerne pokojnine. Temu je namenjeno dodatno pokojninsko zavarovanje. Z njegovim nadaljnjim razvojem je cilj, pokojnina v višini 70% zadnje plače dosegljiv.
Povprečni osebni pokojninski izračun
Povprečni zaposleni v Sloveniji je star 45 let, predvidoma se bo upokojil leta 2028 pri starosti 63 let. Pričakuje lahko obvezno starostno pokojnino v višini 45% zadnje neto plače (407€). Če želi prejemati pokojnino v višini 70% zadnje plače mora za dodatno pokojnino privarčevati 44.000€. Sedanja davčna olajšava v višini 5,844% bruto plače mu lahko zagotovi dodatno pokojnino v višini 194€ (pristop 2001), oziroma 114€ (pristop letos). V prvem primeru bo njegova skupna pokojnina znašala 67% neto plače, v drugem primeru pa le še 58% neto plače.
S spoštovanjem,
mag. Peter Filipič, l.r.
predsednik uprave
Pokojninska družba A, d.d.
Sporčilo za javnost 14 januar 2010.doc
Obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje predstavlja namreč enega od ključnih temeljev naše socialne varnosti, deluje pa na podlagi medgeneracijske solidarnosti in zagotavlja pravico do starostne, invalidske, vdovske in družinske pokojnine. Poleg navedenega zagotavlja tudi pravico do poklicne rehabilitacije, nadomestila za invalidnost, dodatka za pomoč in postrežbo, varstvenega dodatka in še kaj.
Starostno pokojnino iz obveznega pokojninskega zavarovanja prejema v Sloveniji 360.000 upokojencev (282.000 leta 2000). Povprečna starostna pokojnina znaša 621 €. Znatni del upokojencev (243.000) prejema starostno pokojnino pod 600 € (68%) in le 36.000 upokojencev prejema pokojnino nad 1000 € (10%). Starostna pokojnina se odmeri od povprečja plač zavarovanca, tako imenovane pokojninske osnove, vendar sta najnižja in najvišja pokojninska osnova administrativno določeni (535 € in 2142 €). Odhodki Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje znašajo 4,7 milijarde €, prihodki iz naslova prispevkov pa le 3,2 milijarde €. Preostanek pokriva država.
Primerna pokojnina (ki omogoča ohranitev življenjskega standarda) znaša 70% neto plače pred upokojitvijo, obvezne starostne pokojnine pa bodo v najboljšem primeru znašale le med 40% in 50% neto plače. Nadaljnji razvoj dodatnega pokojninskega zavarovanja je nesporno v interesu vseh: zaposlenih, upokojencev, sindikatov, delodajalcev in ne nazadnje države. Boljših pokojnin namreč ne more zagotoviti obvezno pokojninsko zavarovanje (medgeneracijska solidarnost). Lahko jih zagotovi le dodatno pokojninsko zavarovanje oz. varčevanje.
Za nadaljnji razvoj dodatno pokojninsko zavarovanje potrebuje zakonske spremembe. Davčno politiko, ki bo zagotovila pretežno izplačilo privarčevanih sredstev v obliki dosmrtne rente, manj konzervativno naložbeno politiko za mlajše zavarovance, uvedba dodatne davčne olajšave za individualno pokojninsko zavarovanje (III. steber). Po drugi strani pa je potrebno ohraniti elemente, ki so se v dosedanjem obdobju izkazali. Mednje prav gotovo sodijo zajamčeni donos, vrednotenje naložb po odplačni vrednosti. Poenotiti je potrebno tudi pogoje, ki jih morajo izpolnjevati različni izvajalci zavarovanja (kapitalska ustreznost, vključenost zavarovancev v organih izvajalcev, objavljanje rezultatov).
Obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje predstavlja enega od ključnih temeljev naše socialne varnosti, vendar pa nam zaradi staranja prebivalstva samo več ne more zagotavljati primerne pokojnine. Temu je namenjeno dodatno pokojninsko zavarovanje. Z njegovim nadaljnjim razvojem je cilj, pokojnina v višini 70% zadnje plače dosegljiv.
Povprečni osebni pokojninski izračun
Povprečni zaposleni v Sloveniji je star 45 let, predvidoma se bo upokojil leta 2028 pri starosti 63 let. Pričakuje lahko obvezno starostno pokojnino v višini 45% zadnje neto plače (407€). Če želi prejemati pokojnino v višini 70% zadnje plače mora za dodatno pokojnino privarčevati 44.000€. Sedanja davčna olajšava v višini 5,844% bruto plače mu lahko zagotovi dodatno pokojnino v višini 194€ (pristop 2001), oziroma 114€ (pristop letos). V prvem primeru bo njegova skupna pokojnina znašala 67% neto plače, v drugem primeru pa le še 58% neto plače.
S spoštovanjem,
mag. Peter Filipič, l.r.
predsednik uprave
Pokojninska družba A, d.d.
Sporčilo za javnost 14 januar 2010.doc
« nazaj
