Kaj nam prinaša »reformirana« prihodnost?
Več kot 90 predstavnikov delodajalcev, ki so svoje zaposlene dodatno pokojninsko že zavarovali in tistih, ki se za ta korak šele odločajo, se je v torek, 10. novembra letos udeležilo predavanja in posveta na temo dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki ga je v prostorih ljubljanskega hotela Central organizirala Pokojninska družba A, d.d. Udeležencem posveta je uvodoma spregovoril generalni direktor direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela MDDSZ Vlade RS, Peter Pogačar na temo spremembe pokojninske zakonodaje. V nadaljevanju pa je problematiko dodatnega pokojninskega zavarovanja, s posebnim poudarkom na pripravah na leto 2011, ko bodo prvi zavarovanci pridobili pravico do dodatne pokojnine, spregovoril predsednik uprave pokojninske družbe A,d.d., mag. Peter Filipič.
Ključni poudarki uvodnih predstavitev so se nanašali na nujnost in neizbežnost modernizacije pokojninskega sistema, saj je moralo letos Ministrstvo za finance Vlade RS, po besedah Petra Pogačarja, sprejeti že tri spremembe vplačil iz proračuna v pokojninsko blagajno, da je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje lahko nemoteno izplačeval pokojnine. Sicer so ključne novosti predloga izhodišč za spremembo pokojninskega sistema naslednje: do konca prehodnega obdobja, to je leta 2020 se bi polna upokojitvena starost iz 61 let za ženske in 63 let za moške povečala na 65 let, za oba spola. Minimalna upokojitvena starost se bi iz 58 let dvignila na 60 let. Vsak, ki se bi upokojil pred polno starostjo (65 let) bi bil deležen malusov, in sicer za vsako leto upokojitve pred polno starostjo, kar znaša mesečno 0,3%, za vsako leto delovne dobe nad polno starostjo, pa bi bil deležen bonusov prav tako v mesečni višini 0,3%. Dodatni bonus bi zavarovanci prejeli za pokojninsko dobo, ki je daljša od polne pokojninske dobe in bi znašal 2% letno. Obdobje za izračun osnove za odmero pokojnine pa se bi postopno podaljševalo iz zdajšnjih 18 najboljših zaporednih let na 35 let delovne dobe. Predlog izhodišč za spremembo pokojninskega sistema predvideva določene spremembe tudi na področju valorizacije pokojnin, kjer kot možnost navaja švicarski model po načelu 50% z rastjo plač in 50% z rastjo inflacije. Spremembe bi potekale z ustreznimi prehodnimi obdobji in ne bi zadele tistih, ki so že upokojeni ali so tik pred upokojitvijo.
Modernizacija obstoječega pokojninskega sistema se bi pričela z januarjem 2011, nov pokojninski sitem pa bi v Sloveniji predvidoma uvedli januarja 2015. V ta sistem bi bili vključeni vsi zavarovanci, ki so rojeni leta 1960 ali kasneje oziroma tisti, ki bodo na dan 1. januar 2015 stari manj kot 55 let. Nov sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja v RS bi temeljil na že uveljavljenih načelih solidarnosti in pravičnosti ter bi ostal pretočni (pay as you go) sistem. Prvi steber bi v novem sistemu sestavljala ničelni steber (zero pillar), ki bi vsem državljanom RS zagotavljal univerzalno pokojnino, neodvisno od delovne dobe (sistem solidarnosti) in sistem navideznih virtualnih računov, ki bi zavarovancem znotraj prvega stebra zagotavljal drugi del pokojnine, ki bi bil neposredno povezan z njihovimi vplačili (sistem pravičnosti).
Nov sistem bi v okviru prvega stebra vsem zavarovancem zagotavljal dostojno pokojnino. Višja sredstva ob upokojitvi pa bi si lahko posamezniki zagotovili še z varčevanjem v drugem in tretjem stebru, s katerim bi si ob upokojitvi zagotovili sredstva potrebna za ohranitev družbenega statusa, kot so ga imeli pred upokojitvijo.
Grafična ponazoritev vzpostavitve novega sistema je naslednja:
V nadaljevanju posveta je mag. Peter Filipič predstavil pomen dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki ga tudi na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Vlade RS po besedah generalnega direktorja direktorata za delovna razmerja, Petra Pogačarja nedvomno podpirajo, zavedajo pa se, da je tudi ta sistem potreben posodobitve, saj je navsezadnje star že deset let. Gre torej za tki. drugi steber, znotraj katerega se bodisi individualno bodisi kolektivno varčujejo sredstva namenjena izključno za dodatne pokojnine zavarovancev, zato nenamenska poraba privarčevanih sredstev pred upokojitvijo ne bo možna oz. bo davčno nestimulativna. Modernizacija sistema dodatnega pokojninskega zavarovanja pa bo vključevala, poleg naložbene politike z zajamčenim donosom, tudi uvedbo podskladov oz. več naložbenih politik, predvsem za mlade, kateri bi lahko izbirali med bolj tveganimi naložbami. Mag. Peter Filipič je povedal, da bodo prvi zavarovanci Pokojninske družbe A,d.d. leta 2011 izpolnili pogoj za dodatno pokojnino. Le tem bo družba omogočila čim bolj enostavno, fleksibilno izbiro najboljše ponudbe za dodatno pokojnino.
Če povzamemo, je bila ključna ugotovitev posveta, da so spremembe pokojninskega sistema v Sloveniji neizogibne. Javni sistem pokojninskega zavarovanja v prihodnosti bo državljanom zagotavljal dostojno pokojnino. Za primerno pokojnino pa bodo lahko poskrbeli z dodatnim pokojninskim zavarovanjem in varčevanjem v drugem in tretjem stebru.
Gradiva s predavanja in posveta na temo dodatnega pokojninskega zavarovanja so v celoti dostopna na spletni strani: www.pokojninskad-a.si .
S spoštovanjem,
mag. Peter Filipič, l.r.
predsednik uprave
Pokojninska družba A, d.d.
Sporočilo za javnost 16 nov 2009.doc
Ključni poudarki uvodnih predstavitev so se nanašali na nujnost in neizbežnost modernizacije pokojninskega sistema, saj je moralo letos Ministrstvo za finance Vlade RS, po besedah Petra Pogačarja, sprejeti že tri spremembe vplačil iz proračuna v pokojninsko blagajno, da je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje lahko nemoteno izplačeval pokojnine. Sicer so ključne novosti predloga izhodišč za spremembo pokojninskega sistema naslednje: do konca prehodnega obdobja, to je leta 2020 se bi polna upokojitvena starost iz 61 let za ženske in 63 let za moške povečala na 65 let, za oba spola. Minimalna upokojitvena starost se bi iz 58 let dvignila na 60 let. Vsak, ki se bi upokojil pred polno starostjo (65 let) bi bil deležen malusov, in sicer za vsako leto upokojitve pred polno starostjo, kar znaša mesečno 0,3%, za vsako leto delovne dobe nad polno starostjo, pa bi bil deležen bonusov prav tako v mesečni višini 0,3%. Dodatni bonus bi zavarovanci prejeli za pokojninsko dobo, ki je daljša od polne pokojninske dobe in bi znašal 2% letno. Obdobje za izračun osnove za odmero pokojnine pa se bi postopno podaljševalo iz zdajšnjih 18 najboljših zaporednih let na 35 let delovne dobe. Predlog izhodišč za spremembo pokojninskega sistema predvideva določene spremembe tudi na področju valorizacije pokojnin, kjer kot možnost navaja švicarski model po načelu 50% z rastjo plač in 50% z rastjo inflacije. Spremembe bi potekale z ustreznimi prehodnimi obdobji in ne bi zadele tistih, ki so že upokojeni ali so tik pred upokojitvijo.
Modernizacija obstoječega pokojninskega sistema se bi pričela z januarjem 2011, nov pokojninski sitem pa bi v Sloveniji predvidoma uvedli januarja 2015. V ta sistem bi bili vključeni vsi zavarovanci, ki so rojeni leta 1960 ali kasneje oziroma tisti, ki bodo na dan 1. januar 2015 stari manj kot 55 let. Nov sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja v RS bi temeljil na že uveljavljenih načelih solidarnosti in pravičnosti ter bi ostal pretočni (pay as you go) sistem. Prvi steber bi v novem sistemu sestavljala ničelni steber (zero pillar), ki bi vsem državljanom RS zagotavljal univerzalno pokojnino, neodvisno od delovne dobe (sistem solidarnosti) in sistem navideznih virtualnih računov, ki bi zavarovancem znotraj prvega stebra zagotavljal drugi del pokojnine, ki bi bil neposredno povezan z njihovimi vplačili (sistem pravičnosti).
Nov sistem bi v okviru prvega stebra vsem zavarovancem zagotavljal dostojno pokojnino. Višja sredstva ob upokojitvi pa bi si lahko posamezniki zagotovili še z varčevanjem v drugem in tretjem stebru, s katerim bi si ob upokojitvi zagotovili sredstva potrebna za ohranitev družbenega statusa, kot so ga imeli pred upokojitvijo.
Grafična ponazoritev vzpostavitve novega sistema je naslednja:
V nadaljevanju posveta je mag. Peter Filipič predstavil pomen dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki ga tudi na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Vlade RS po besedah generalnega direktorja direktorata za delovna razmerja, Petra Pogačarja nedvomno podpirajo, zavedajo pa se, da je tudi ta sistem potreben posodobitve, saj je navsezadnje star že deset let. Gre torej za tki. drugi steber, znotraj katerega se bodisi individualno bodisi kolektivno varčujejo sredstva namenjena izključno za dodatne pokojnine zavarovancev, zato nenamenska poraba privarčevanih sredstev pred upokojitvijo ne bo možna oz. bo davčno nestimulativna. Modernizacija sistema dodatnega pokojninskega zavarovanja pa bo vključevala, poleg naložbene politike z zajamčenim donosom, tudi uvedbo podskladov oz. več naložbenih politik, predvsem za mlade, kateri bi lahko izbirali med bolj tveganimi naložbami. Mag. Peter Filipič je povedal, da bodo prvi zavarovanci Pokojninske družbe A,d.d. leta 2011 izpolnili pogoj za dodatno pokojnino. Le tem bo družba omogočila čim bolj enostavno, fleksibilno izbiro najboljše ponudbe za dodatno pokojnino.
Če povzamemo, je bila ključna ugotovitev posveta, da so spremembe pokojninskega sistema v Sloveniji neizogibne. Javni sistem pokojninskega zavarovanja v prihodnosti bo državljanom zagotavljal dostojno pokojnino. Za primerno pokojnino pa bodo lahko poskrbeli z dodatnim pokojninskim zavarovanjem in varčevanjem v drugem in tretjem stebru.
Gradiva s predavanja in posveta na temo dodatnega pokojninskega zavarovanja so v celoti dostopna na spletni strani: www.pokojninskad-a.si .
S spoštovanjem,
mag. Peter Filipič, l.r.
predsednik uprave
Pokojninska družba A, d.d.
Sporočilo za javnost 16 nov 2009.doc
« nazaj
