Nadzorni svet obravnaval poslovanje Pokojninske družbe A, d.d. v letu 2010
Na današnji seji je Nadzorni svet Pokojninske družbe A, d.d. potrdil letno poročilo za leto 2010, podal soglasje upravi k načrtu poslovanja za leto 2011 in se seznanil s tekočim poslovanjem družbe.
Leto 2010 je bilo uspešno. Zbrana sredstva so se povečala za 15,47%, vplačane premije pa so kljub slabim obetom v začetku leta 2010 ostale na ravni leta 2009. Izid iz poslovanja družbe je bil za 13,26% višji kot v predhodnem letu. Zavarovancem družbe smo pripisali donos v višini 3,38%.
|
|
2010 |
2009 |
Indeks 10/09 |
|
Bruto premije v EUR |
22.951.822 |
22.550.449 |
101,78 |
|
Odkupna vrednost v EUR |
208.807.978 |
180.840.351 |
115,47 |
|
Število zavarovancev |
48.291 |
47.261 |
102,18 |
|
Dosežen donos sredstev |
3,38% |
3,77% |
89,66 |
Pripisani donos zavarovancem v zadnjih treh in petih letih je med najvišjimi izmed vseh izvajalcev dodatnega pokojninskega zavarovanja.
|
donos v zadnjih
|
POKOJNINSKA DRUŽBA A |
PRVA OSEBNA |
MOJA NALOŽBA |
SKUPNA POKOJNINSKA DRUŽBA |
KAPITALSKA DRUŽBA |
|
36 mesecih |
8,41% |
5,73% |
4,25% |
4,55% |
-0,47% |
|
60 mesecih |
21,49% |
14,49% |
18,06% |
19,84% |
5,63% |
V Letu 2010 so naše aktivnosti usmerjale nastajajoča nova pokojninska zakonodaja, priprave na izplačevanje pokojninskih rent in priprave na pričakovana znatna izplačila zavarovancem zaradi možnosti izstopa iz kolektivnega zavarovanja po desetih letih in dviga privarčevanih sredstev. Naložbena politika upravljavcev je pod vtisom finančne krize ostala zelo konzervativna.
V parlamentu sprejeta novela Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) v delu, ki opredeljuje dodatno pokojninsko zavarovanje ni izpolnila naših pričakovanj. Z našimi napovedmi o pričakovanih znatnih dvigih smo seznanili pripravljavce zakona, katerim so se naše ocene zdele pretirane. V naših stališčih so nas podprli ostali izvajalci zavarovanja, naši največji kolektivni zavarovanci, Gospodarska zbornica, Združenje delodajalcev in tudi sindikati. Ugodnejša davčna obravnava dodatne pokojnine, ki jo je uvedla sprememba Zakona o dohodnini (obdavčena je le polovica) bo upokojence spodbudila, da privarčevana sredstva porabijo v obliki dosmrtne rente oz. dodatne starostne pokojnine. Ukrep ocenjujemo kot kratkoročno edino zakonsko spremembo v podporo nadaljnjemu razvoju dodatnega pokojninskega zavarovanja. Naložbena politika življenjskega cikla, ki bo v primeru uveljavitve ZPIZ-2 zavarovancem omogočila, da si (razen v zadnjih letih pred upokojitvijo) izberejo naložbeno politiko z večjim deležem bolj tveganih naložb, bo pogodu predvsem mlajšim zavarovancem. Zavarovancem, ki pri pokojninskem varčevanju ne želijo prevzemati tveganja pa bo tudi v prihodnje na voljo varčevanje z zajamčenim donosom.
Znaten obseg izplačil po desetih letih zavarovanja je postalo dejstvo. Zdi se, da se osveščanje zaposlenih v tem primeru ni obrestovalo. Naložbeno politiko in naš poslovni servis smo na dvige dobro pripravili. Pripravili smo se tudi na lastno izplačevanje pokojninskih rent. Potrudili se bomo, da bodo imela izplačila na dodatno pokojninsko zavarovanje tudi pozitivni vpliv, skozi dvig zaupanja zavarovancev v dodatno pokojninsko zavarovanje.
Gospodarska kriza je povzročila naglo rast zadolženosti države. Ta že presega 40% BDP. Izdatki Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje predstavljajo 13,5% BDP, od tega samo izdatki za pokojnine 11,2% BDP. Prihodki Zavoda iz proračuna in Kapitalske družbe presegajo 1,5 milijarde eur. Povprečna pokojnina iz naslova obveznega zavarovanja znaša 577 eur, 60% upokojencev ima nižjo pokojnino od 600 eur, le 8% upokojencev ima pokojnina nad 1.000 eur. Brez dvoma lahko sklepamo, da bo medgeneracijska solidarnost obveznega pokojninskega zavarovanja v prihodnje lahko poskrbela le za socialni nivo pokojnin, primerne pokojnine pa ne bo zmožna zagotoviti. Nujna uvedba »socialne kapice« in dohodninske lestvice, ki bo stimulirala delo z visoko dodano vrednostjo, bo sposobnost proračuna sofinancirati obvezno pokojninsko blagajno še znižala.
Prostovoljno kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje je edin odgovor. Poznajo ga vse razvite države. Namenjen je zagotavljanju primernih pokojnin širokemu sloju prebivalstva, za razliko od individualnega pokojninskega zavarovanja (pokojninski računi), ki je namenjen premožnejšemu sloju. Obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje so uvedle samo bivše socialistične države, vendar izključno v okviru delitve prispevkov obveznega pokojninskega zavarovanja.
Za vse dodatne informacije smo vam na voljo.
Obiščite tudi naše spletne strani: www.pokojniskad-a.si.
S spoštovanjem,
Uprava Pokojninske družbe A, d.d.
« nazaj








