Ob spremembi pokojninskega sistema
V okviru Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve Vlade RS je imenovana posebna delovna skupina, ki se v teh dneh še bolj intenzivno loteva priprave predloga sprememb obstoječe pokojninske zakonodaje v skladu z napovedmi slovenske vlade ob prevzemu mandata lansko jesen. V pokojninski družbi A, d.d., menimo, da so celovite spremembe vsekakor nujne, še prav posebej pa izpostavljamo potrebo po nujnih spremembah na področju dodatnega pokojninskega zavarovanja. Ocenjujemo namreč, da je v prihodnje potrebno zagotovitvi bolj primerne višine premij, odpraviti omejitve, ki zavirajo uvedbo zavarovanja, bolj prožno urediti možnosti izrednega prenehanja zavarovanja z izstopom in dvigom privarčevanih sredstev ter drugačno obdavčitev dodatne pokojnine, če je obdavčevanje le te sploh potrebno.
V nadaljevanju posredujemo podrobnejšo razlago. (več)
Zagotoviti primerno višino premij
Po naših izračunih sedanja višina davčne olajšave za dodatno pokojninsko zavarovanje, ob zagotavljanju 2,5% povprečne letne realne donosnosti vplačanih premij, omogoča doseganje stopnje nadomestitve plače v višini 65% (javna in dodatna pokojnina skupno). Ker sedanja višina vplačanih premij v povprečju ne dosega višine davčne olajšave, lahko pričakujemo dejansko višino nadomestitve plače blizu 60%. Torej blizu današnje stopnje, ko dodatno pokojninsko zavarovanje še ni pričelo z izplačevanjem pokojnin, vendar krepko nižje kot znaša v razvitih državah in niže od uveljavljenega standarda, po katerem ciljna stopnja nadomestitve zagotavlja bodočim upokojencem vsaj 70% sedanje plače. Kar je razvidno tudi iz spodnjega grafa. Šele premije za dodatno pokojninsko zavarovanje v višini 7,5% bruto plače bi, torej dvignile stopnjo nadomestitve plače na raven 70% plače in za to se je potrebno tudi zavzemati.
Za dosego primernih pokojnin, je torej potrebno z različnimi vzpodbudami dodatno stimulirati tako zaposlene kot tudi delodajalce za dvig premij, ter povišati davčno olajšavo za dodatno pokojninsko zavarovanje na 7,5% bruto plače zaposlenega.
Odprava omejitev, ki zavirajo uvedbo zavarovanja
Slovenija je ena izmed redkih držav z omejeno višino javnih pokojnin ob hkratni neomejeni višini prispevkov zanje. Za nameček imamo tudi absolutno omejitev višine davčne olajšave za dodatno pokojninsko zavarovanje, ki znaša v letu 2009 največ 2.604,54 eura. Delodajalci plačilo premije za dodatno pokojninsko zavarovanje pogosto smatrajo kot del plačne politike družbe. Absolutna omejitev pa zagotovo hkrati ni stimulativna za zaposlene z višjimi plačami, ker jim onemogoča dosego primernega razmerja med skupno pokojnino in plačo.
To pomeni, da je poleg dviga odstotka davčne olajšave, o čemer smo govorili v prejšnjem razdelku, vsekakor potrebno odpraviti tudi absolutne višine davčne olajšave, in omogočiti vsem – skratka tudi zaposlenim z višjimi prejemki – bolj stimulativen odnos do dodatnega pokojninskega zavarovanja v času aktivne zaposlitve.
Omejiti možnost izrednega prenehanja zavarovanja z izstopom in dvigom privarčevanih sredstev
S programom dodatnega kolektivnega pokojninskega zavarovanja smo v Sloveniji pričeli konec leta 2000, večinoma pa v začetku leta 2001, kar pomeni, da bomo januarja 2011 začeli izplačevati prve dodatne pokojnine. Že zdaj pa je ob tem potrebno opozoriti, da bomo takrat pravzaprav priče valu dvigov privarčevanih sredstev, predvsem s strani finančno najšibkejših zavarovancev, pa čeprav bodo ravno slednji najbolj pogrešali dodatno pokojnino po svoji upokojitvi. Po podatkih Pokojninske družbe A, d.d. je takšnih zavarovancev 26% in imajo skupno 17% vseh zbranih sredstev za dodatne pokojnine. In vendarle bo le vsak četrti izmed njih takrat dejansko že upokojen. Sedanja gospodarska kriza pa bo še povečala delež teh finančno najšibkejših zavarovancev. Obstoječa pokojninska zakonodaja omogoča, da zavarovanec v primeru izrednega prenehanja zavarovanja pridobi pravico do denarnega izplačila odkupne vrednosti, ki jo je financiral delodajalec, ko preteče 120 mesecev od vključitve v pokojninski načrt. Zavarovanec, ki se je upokojil dobi takojšnjo pravico do izplačila odkupne vrednosti izplačanih premij iz svoje neto plače sočasno s svojo upokojitvijo. Pravico do izplačila premij, ki jih je za tega zavarovanca vplačeval njegov delodajalec pa pridobi zavarovanec šele po preteku desetih letih od trenutka vstopa v program dodatnega pokojninskega zavarovanja. In vendarle, enkratno izplačilo privarčevanih sredstev nikakor ni najboljša opcija, še zlasti ne, kot rečeno, za finančno najbolj šibke zavarovance, saj z enkratnim dvigom ne bo dosežen namen varčevanja za dodatno pokojnino. Možnost enkratnega dviga privarčevanih sredstev je navsezadnje slaba tudi za državo in njeno socialno politiko, ki je vpeljala v pokojninski sistem dodatne stebre prav zaradi omilitve morebitnih socialnih problemov, do katerih lahko pride po upokojitvi. Tudi zato se v Pokojninski druži A, d.d. zavzemamo za omejitev možnost izrednega prenehanja zavarovanja z izstopom in dvigom privarčevanih sredstev. Tako namreč razumemo partnerstvo v korist zavarovancev, v tem kontekstu predvsem partnerstvo na ravni države, ki bo s spremembo pokojninske zakonodaje tudi na področju dodatnega pokojninskega zavarovanja naredila več in bolje za socialni šibkejši sloj prebivalstva.
Drugačna obdavčitev dodatne pokojnine
Zakon o dohodnini v svojem 40. členu med pokojnino uvršča, tako pokojnino iz obveznega kot pokojnino iz dodatnega pokojninskega zavarovanja. Vendar pa navedeni zakon v 112. členu osebno olajšavo v višini 13,5% pokojnine priznava le prihodkom iz obveznega pokojninskega zavarovanja. Prihodki iz dodatnega pokojninskega zavarovanja pa so obdavčeni enako kot drugi prejemki in sicer s 25% akontacijo dohodnine. To je pravzaprav diskriminatorno do tistih, ki so vključeni v program dodatnega pokojninskega zavarovanja. Po eni strani zaradi tega, ker z obvezno akontacijo dohodnine v omenjeni višini 25% dobesedno kreditirajo državo, po drugi strani pa takšen sistem obdavčitve dodatne pokojnine ni stimulativen za tiste, ki se bodo za obliko dodatne pokojnine dejansko tudi odločili po svoji upokojitvi. Obdavčitev je namreč povsem enaka ( in je hkrati tudi maksimalna) kot v primeru enkratnega dviga privarčevanih sredstev. V praksi bo to tudi pomenilo, da bo upokojenec s povprečno obvezno pokojnino porabil eno celo dodatno pokojnino za plačilo od nje odmerjene dohodnine. Poleg tega bo, kot rečeno zaradi obvezne 25% akontacije kreditiral državo. V nadaljevanju problem ponazarjamo s primerom obdavčitve dodatne pokojnine pri maksimalni obvezni pokojnini .V tem primeru znaša stopnja obdavčitve celo 41%, kar je nestimulativno in prav gotovo tudi nedopustno gledano z zornega kota socialne varnosti bodočih upokojencev. Pokojninska družba A, d.d. se zato zavzema, da se v okviru napovedanih sprememb pokojninske zakonodaje spremeni tudi stopnja obdavčevanja dodatnih pokojnin, oziroma, da se dodatne pokojnine glede obdavčitve vsekakor izenačijo z obveznimi pokojninami.
Ljubljana, 24. junij 2009
mag. Peter Filipič
predsednik uprave
Pokojninska družba A, d.d.
Sporočilo za javnost 24 06 2009.doc
V nadaljevanju posredujemo podrobnejšo razlago. (več)
Zagotoviti primerno višino premij
Po naših izračunih sedanja višina davčne olajšave za dodatno pokojninsko zavarovanje, ob zagotavljanju 2,5% povprečne letne realne donosnosti vplačanih premij, omogoča doseganje stopnje nadomestitve plače v višini 65% (javna in dodatna pokojnina skupno). Ker sedanja višina vplačanih premij v povprečju ne dosega višine davčne olajšave, lahko pričakujemo dejansko višino nadomestitve plače blizu 60%. Torej blizu današnje stopnje, ko dodatno pokojninsko zavarovanje še ni pričelo z izplačevanjem pokojnin, vendar krepko nižje kot znaša v razvitih državah in niže od uveljavljenega standarda, po katerem ciljna stopnja nadomestitve zagotavlja bodočim upokojencem vsaj 70% sedanje plače. Kar je razvidno tudi iz spodnjega grafa. Šele premije za dodatno pokojninsko zavarovanje v višini 7,5% bruto plače bi, torej dvignile stopnjo nadomestitve plače na raven 70% plače in za to se je potrebno tudi zavzemati.
Za dosego primernih pokojnin, je torej potrebno z različnimi vzpodbudami dodatno stimulirati tako zaposlene kot tudi delodajalce za dvig premij, ter povišati davčno olajšavo za dodatno pokojninsko zavarovanje na 7,5% bruto plače zaposlenega.
Odprava omejitev, ki zavirajo uvedbo zavarovanja
Slovenija je ena izmed redkih držav z omejeno višino javnih pokojnin ob hkratni neomejeni višini prispevkov zanje. Za nameček imamo tudi absolutno omejitev višine davčne olajšave za dodatno pokojninsko zavarovanje, ki znaša v letu 2009 največ 2.604,54 eura. Delodajalci plačilo premije za dodatno pokojninsko zavarovanje pogosto smatrajo kot del plačne politike družbe. Absolutna omejitev pa zagotovo hkrati ni stimulativna za zaposlene z višjimi plačami, ker jim onemogoča dosego primernega razmerja med skupno pokojnino in plačo.
To pomeni, da je poleg dviga odstotka davčne olajšave, o čemer smo govorili v prejšnjem razdelku, vsekakor potrebno odpraviti tudi absolutne višine davčne olajšave, in omogočiti vsem – skratka tudi zaposlenim z višjimi prejemki – bolj stimulativen odnos do dodatnega pokojninskega zavarovanja v času aktivne zaposlitve.
Omejiti možnost izrednega prenehanja zavarovanja z izstopom in dvigom privarčevanih sredstev
S programom dodatnega kolektivnega pokojninskega zavarovanja smo v Sloveniji pričeli konec leta 2000, večinoma pa v začetku leta 2001, kar pomeni, da bomo januarja 2011 začeli izplačevati prve dodatne pokojnine. Že zdaj pa je ob tem potrebno opozoriti, da bomo takrat pravzaprav priče valu dvigov privarčevanih sredstev, predvsem s strani finančno najšibkejših zavarovancev, pa čeprav bodo ravno slednji najbolj pogrešali dodatno pokojnino po svoji upokojitvi. Po podatkih Pokojninske družbe A, d.d. je takšnih zavarovancev 26% in imajo skupno 17% vseh zbranih sredstev za dodatne pokojnine. In vendarle bo le vsak četrti izmed njih takrat dejansko že upokojen. Sedanja gospodarska kriza pa bo še povečala delež teh finančno najšibkejših zavarovancev. Obstoječa pokojninska zakonodaja omogoča, da zavarovanec v primeru izrednega prenehanja zavarovanja pridobi pravico do denarnega izplačila odkupne vrednosti, ki jo je financiral delodajalec, ko preteče 120 mesecev od vključitve v pokojninski načrt. Zavarovanec, ki se je upokojil dobi takojšnjo pravico do izplačila odkupne vrednosti izplačanih premij iz svoje neto plače sočasno s svojo upokojitvijo. Pravico do izplačila premij, ki jih je za tega zavarovanca vplačeval njegov delodajalec pa pridobi zavarovanec šele po preteku desetih letih od trenutka vstopa v program dodatnega pokojninskega zavarovanja. In vendarle, enkratno izplačilo privarčevanih sredstev nikakor ni najboljša opcija, še zlasti ne, kot rečeno, za finančno najbolj šibke zavarovance, saj z enkratnim dvigom ne bo dosežen namen varčevanja za dodatno pokojnino. Možnost enkratnega dviga privarčevanih sredstev je navsezadnje slaba tudi za državo in njeno socialno politiko, ki je vpeljala v pokojninski sistem dodatne stebre prav zaradi omilitve morebitnih socialnih problemov, do katerih lahko pride po upokojitvi. Tudi zato se v Pokojninski druži A, d.d. zavzemamo za omejitev možnost izrednega prenehanja zavarovanja z izstopom in dvigom privarčevanih sredstev. Tako namreč razumemo partnerstvo v korist zavarovancev, v tem kontekstu predvsem partnerstvo na ravni države, ki bo s spremembo pokojninske zakonodaje tudi na področju dodatnega pokojninskega zavarovanja naredila več in bolje za socialni šibkejši sloj prebivalstva.
Drugačna obdavčitev dodatne pokojnine
Zakon o dohodnini v svojem 40. členu med pokojnino uvršča, tako pokojnino iz obveznega kot pokojnino iz dodatnega pokojninskega zavarovanja. Vendar pa navedeni zakon v 112. členu osebno olajšavo v višini 13,5% pokojnine priznava le prihodkom iz obveznega pokojninskega zavarovanja. Prihodki iz dodatnega pokojninskega zavarovanja pa so obdavčeni enako kot drugi prejemki in sicer s 25% akontacijo dohodnine. To je pravzaprav diskriminatorno do tistih, ki so vključeni v program dodatnega pokojninskega zavarovanja. Po eni strani zaradi tega, ker z obvezno akontacijo dohodnine v omenjeni višini 25% dobesedno kreditirajo državo, po drugi strani pa takšen sistem obdavčitve dodatne pokojnine ni stimulativen za tiste, ki se bodo za obliko dodatne pokojnine dejansko tudi odločili po svoji upokojitvi. Obdavčitev je namreč povsem enaka ( in je hkrati tudi maksimalna) kot v primeru enkratnega dviga privarčevanih sredstev. V praksi bo to tudi pomenilo, da bo upokojenec s povprečno obvezno pokojnino porabil eno celo dodatno pokojnino za plačilo od nje odmerjene dohodnine. Poleg tega bo, kot rečeno zaradi obvezne 25% akontacije kreditiral državo. V nadaljevanju problem ponazarjamo s primerom obdavčitve dodatne pokojnine pri maksimalni obvezni pokojnini .V tem primeru znaša stopnja obdavčitve celo 41%, kar je nestimulativno in prav gotovo tudi nedopustno gledano z zornega kota socialne varnosti bodočih upokojencev. Pokojninska družba A, d.d. se zato zavzema, da se v okviru napovedanih sprememb pokojninske zakonodaje spremeni tudi stopnja obdavčevanja dodatnih pokojnin, oziroma, da se dodatne pokojnine glede obdavčitve vsekakor izenačijo z obveznimi pokojninami.
| mesečno | letno | |
| obvezna pokojnina | 1.500 | 18.000 |
| dodatna pokojnina | - | - |
| dohodnina | 933 |
| mesečno | letno | |
| obvezna pokojnina | 1.500 | 18.000 |
| dodatna pokojnina | 200 | 2.400 |
| dohodnina | 1.917 |
Ljubljana, 24. junij 2009
mag. Peter Filipič
predsednik uprave
Pokojninska družba A, d.d.
Sporočilo za javnost 24 06 2009.doc
« nazaj
