OECD ima (pre)visoka pričakovanja glede bodočih pokojnin
V Pokojninski družbi A, d.d. podrobno analiziramo tudi svetovne trende, ki se nanašajo na reševanje pereče problematike izplačevanja pokojnin in pri tem poskušamo primerjati dosežene rezultate ter zastavljene cilje s tistimi, ki jih dosegamo oziroma za katere se prizadevamo tudi v Sloveniji. Tako denimo, ugotavljamo, da je izmed skupno 30 držav članic Organizacije za sodelovanje in razvoj (OECD), kamor sodijo tudi Združene države Amerike, le nekaj takšnih v katerih zakonodaja omogoča, da zaposleni po odhodu v pokoj prejemajo pokojnino, ki predstavlja skoraj 100% nadomestilo plače, ki so jo prejemali v svoji aktivni dobi (Grčija, denimo 95,7%, Španija 81,2 %, Avstrija, 80,1%, Turčija 72,5%). Druga skrajnost je Finska, kjer pokojninska zakonodaja narekuje, da zaposleni sami privarčujejo celotno pokojnino, ki naj bi predstavljala 63,4% plače. Ostale države z omenjenega seznama pa uzakonjajo kombinacijo javne in kolektivne (poklicne) dodatne pokojnine oziroma kombinacijo javne in obvezne privatne pokojnine. Povprečno to pomeni, da se stopnja nadomestitve plače po upokojitvi zaposlenega giblje med 50% in 90% njihove zadnje plače. Ciljna stopnja nadomestitve v državah OECD pa znaša 70% zadnje plače. Ali je ta cilj dosegljiv in uresničljiv tudi za Slovenijo?
Odgovor je pravzaprav negativen. V Sloveniji je Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju iz leta 2000 pri izračunu povprečne plače kot osnove za odmero pokojnine uvedel valorizacijske količnike. Ti so po letu 2003 nižji od 1 (za leto 2008 znaša 0,754). Predvsem zaradi slednjega se javna pokojnina niža in bo do konca prehodnega obdobja, to z zakonom predvideno razmerje padlo celo na vsega 55% plače. Do ciljne nadomestitve prihodkov po upokojitvi v višini 70% plače, ki jo predvideva študija Organizacije za sodelovanje in razvoj, pa smo še zelo daleč.
Prav tako smo izračunali, da bo učinkovitost dodatnega pokojninskega zavarovanja precejšnja, seveda pod pogojem, da bo pomen tovrstnega zavarovanja in varčevanja za starost dovolj zgodaj razumljen in sprejet, zlasti med mladimi zaposlenimi. Ta čas namreč ugotavljamo, da se zaposleni v Sloveniji ne zavedajo dovolj dejanskega pomena dodatnega pokojninskega zavarovanja. Skoraj 98% zavarovancev Pokojninske družbe A, d.d. je zavarovano kolektivno preko svojih delodajalcev, ki zanje pretežno ali v celoti vplačujejo premije. Odstotek zaposlenih, ki so v posameznih družbah vključeni v zavarovanje se giblje med 55% in skoraj 100%. Nizek odstotek vključenosti pa predvsem dosegajo tiste družbe z obvezno soudeležbo zaposlenih pri financiranju premije. Tudi letošnje akcije v nekaterih podjetjih kažejo, da je pripravljenost zaposlenih za lastno pokojninsko varčevanje zelo nizka. Kar hkrati pomeni, da je predvsem izjemno nizka njihova ozaveščenost glede problema realnega padanja javnih pokojnin in potrebe po lastni skrbi za čas upokojitve. Kar se bo zagotovo pokazalo tudi v bližajočem se letu 2011. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZZPIZ), kot tudi pokojninski načrti, ki so zakonu morali slediti, omogočajo zavarovancem izredno prenehanje zavarovanja po 10 letih od vključitve vanj. V tem primeru sledi enkratno izplačilo privarčevanih sredstev pred upokojitvijo, kar pa bo zagotovo izničilo namen izboljšanja pokojnine zaposlenemu. Glede na nizko ozaveščenost in tudi pripravljenost za lastno pokojninsko varčevanje s strani zaposlenih, lahko pričakujemo precejšnjo željo po dvigu privarčevanih sredstev, ki bo v primeru trajanja gospodarske krize še večja. In kaj se bo zgodilo po tem? Še tako slabe javne pokojnine bodo izgubile edini relevantni vir, ki naj bi bodočim slovenskim upokojencem, danes rednim ali potencialnim novim udeležencem programa dodatnega pokojninskega zavarovanja, omogočal koliko toliko dostojno življenje tudi po prenehanju aktivne delovne dobe.
Zato v Pokojninski družbi A, d.d. tudi dajemo tako velik pomen splošnemu informiranju in obveščanju o pomenu vse bolj akutne problematike pokojninskega sistema v celoti.
Podrobnosti o konkretni temi z dodatnimi grafi in razlagami najdete na naši spletni strani : www.pokojninskad-a.si, v rubriki: Novice. Gradivu na spletni strani smo dodali tudi izračun učinkovitosti dodatnega pokojninskega zavarovanja.
S spoštovanjem,
mag. Peter Filipič, l.r.
predsednik uprave
Pokojninska družba A, d.d.
Sporočilo za javnost 11 08.doc
Odgovor je pravzaprav negativen. V Sloveniji je Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju iz leta 2000 pri izračunu povprečne plače kot osnove za odmero pokojnine uvedel valorizacijske količnike. Ti so po letu 2003 nižji od 1 (za leto 2008 znaša 0,754). Predvsem zaradi slednjega se javna pokojnina niža in bo do konca prehodnega obdobja, to z zakonom predvideno razmerje padlo celo na vsega 55% plače. Do ciljne nadomestitve prihodkov po upokojitvi v višini 70% plače, ki jo predvideva študija Organizacije za sodelovanje in razvoj, pa smo še zelo daleč.
Prav tako smo izračunali, da bo učinkovitost dodatnega pokojninskega zavarovanja precejšnja, seveda pod pogojem, da bo pomen tovrstnega zavarovanja in varčevanja za starost dovolj zgodaj razumljen in sprejet, zlasti med mladimi zaposlenimi. Ta čas namreč ugotavljamo, da se zaposleni v Sloveniji ne zavedajo dovolj dejanskega pomena dodatnega pokojninskega zavarovanja. Skoraj 98% zavarovancev Pokojninske družbe A, d.d. je zavarovano kolektivno preko svojih delodajalcev, ki zanje pretežno ali v celoti vplačujejo premije. Odstotek zaposlenih, ki so v posameznih družbah vključeni v zavarovanje se giblje med 55% in skoraj 100%. Nizek odstotek vključenosti pa predvsem dosegajo tiste družbe z obvezno soudeležbo zaposlenih pri financiranju premije. Tudi letošnje akcije v nekaterih podjetjih kažejo, da je pripravljenost zaposlenih za lastno pokojninsko varčevanje zelo nizka. Kar hkrati pomeni, da je predvsem izjemno nizka njihova ozaveščenost glede problema realnega padanja javnih pokojnin in potrebe po lastni skrbi za čas upokojitve. Kar se bo zagotovo pokazalo tudi v bližajočem se letu 2011. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZZPIZ), kot tudi pokojninski načrti, ki so zakonu morali slediti, omogočajo zavarovancem izredno prenehanje zavarovanja po 10 letih od vključitve vanj. V tem primeru sledi enkratno izplačilo privarčevanih sredstev pred upokojitvijo, kar pa bo zagotovo izničilo namen izboljšanja pokojnine zaposlenemu. Glede na nizko ozaveščenost in tudi pripravljenost za lastno pokojninsko varčevanje s strani zaposlenih, lahko pričakujemo precejšnjo željo po dvigu privarčevanih sredstev, ki bo v primeru trajanja gospodarske krize še večja. In kaj se bo zgodilo po tem? Še tako slabe javne pokojnine bodo izgubile edini relevantni vir, ki naj bi bodočim slovenskim upokojencem, danes rednim ali potencialnim novim udeležencem programa dodatnega pokojninskega zavarovanja, omogočal koliko toliko dostojno življenje tudi po prenehanju aktivne delovne dobe.
Zato v Pokojninski družbi A, d.d. tudi dajemo tako velik pomen splošnemu informiranju in obveščanju o pomenu vse bolj akutne problematike pokojninskega sistema v celoti.
Podrobnosti o konkretni temi z dodatnimi grafi in razlagami najdete na naši spletni strani : www.pokojninskad-a.si, v rubriki: Novice. Gradivu na spletni strani smo dodali tudi izračun učinkovitosti dodatnega pokojninskega zavarovanja.
S spoštovanjem,
mag. Peter Filipič, l.r.
predsednik uprave
Pokojninska družba A, d.d.
Sporočilo za javnost 11 08.doc
« nazaj
