Poslovanje Pokojninske družbe A, d.d. v prvem polletju 2009
Sredstva zavarovancev Pokojninske družbe A, d.d. so konec junija letos presegla 165 milijonov evrov. V letošnjem letu je bilo vplačanih 10,5 milijona evra novih premij iz naslova dodatnega pokojninskega zavarovanja, kar je, zaradi drugačne dinamike vplačil, za 23 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Ob upoštevanju spremenjene dinamike vplačil zavarovalnih premij pa za 6% manj kot v letu 2008. Pokojninska družba A, d.d. ima skupno 46.600 zavarovancev, ki so v povprečju stari 44 let. Povprečno gledano imajo ti zavarovanci po 3.550 evrov sredstev na svojih kritnih računih, kar pomeni, da povprečno vplačujejo 55 evrov mesečne premije v program dodatnega pokojninskega zavarovanja.
V Pokojninski družbi A, d.d. smo v letu 2009 v skladu z naložbeno politiko družbe, ki v okviru dolgoročnih usmeritvah poslovanja družbe sledi predvsem načelu varnosti naložb in stabilnosti donosa sredstev, znižali odstotek delniških naložb iz 17% na 7 % ter hkrati povečali delež bančnih depozitov in drugih manj tveganih naložb. Prav tako smo povečali delež naložb z jamstvom države ali premoženja iz 67% na 76%. Sredstva naših zavarovancev tudi v času gospodarske krize upravljajo izkušeni zunanji upravljavci, ki zanje dodatno jamčijo. V času negotovih razmer bomo v Pokojninski družbi A, d.d. še naprej ohranjali konzervativno naložbeno politiko s poudarkom na varnosti naložb, saj se je do sedaj izkazala z najboljšim donosom. Letošnji donos na vložena sredstva pripisan zavarovancem Pokojninske družbe A, d.d. znaša 1,52%, v zadnjih 12 mesecih 1,80%, povprečni dosedanji letni donos pa znaša 5,93%.
Javne pokojnine v državah OECD
Ob razpravah o spremembi pokojninskega sistema v Sloveniji se zadnje čase velikokrat uporabljajo primerjave z državami v okviru Organizacije za ekonomski razvoj in sodelovanje (OECD). In kaj kažejo podatki? V letu 2005 je znašal povprečni delež izdatkov javnih pokojninskih sistemov držav OECD 7% GDP teh držav. Najvišji delež so imele Italija 14%, Avstrija in Francija blizu 13%, blizu 12% pa še Nemčija in Grčija, najmanjši delež pa Mehika in Koreja pod 2% GDP, nato Irska, Avstralija, Turčija, Islandija pod 4% in tako dalje. Povprečje so nižale države z bistveno mlajšo populacijo in manj razvitim javnim pokojninskih sistemom in razvitejšim privatnim pokojninskim sistemom, zato povprečje v višini 7% GDP ni smiseln podatek.
Večina držav z visokim deležem pokojninskih izdatkov je izvedla reformo pokojninskega sistema. Razmerje med plačo in pokojnino (stopnja nadomestitve) pri povprečni plači, ki je v Avstriji in Italiji pred reformo znašala, denimo, blizu 100%, v Nemčiji 77%, v Franciji 76%, naj bi se po zaključku reforme znižal v Avstriji in Italiji proti 80%, v Nemčiji na 58% in v Franciji na 63%.
Kaj pa Slovenija?
Delež izdatkov za pokojnine v letu 2008 je znašal 9,91% GDP (nekateri navajajo delež v višini 12,07% GDP, vendar ta vključuje tudi socialne transfere, ki jih primerljivi podatki držav OECD ne vsebujejo). V Sloveniji smo nad povprečjem OECD, vendar pod povprečjem držav z primerljivo razvitostjo javnega pokojninskega sistema in relativno nerazvitostjo dodatnih pokojninskih zavarovanj. Razmerje med plačo in pokojnino v Sloveniji po oceni znaša okoli 60% in se bo zaradi prehodnih določb Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju znižal proti 55%. Ni najboljše, vendar vsaj enako vzdržno kot v primerljivih sosednjih državah. Rešitev ni možno iskati v znižanju pokojnin, saj tudi OECD navaja ciljno razmerje med plačo in pokojnino v višini 70%, delno v spodbujanju starejšega upokojevanja in predvsem v znatnem povečanju dodatnega pokojninskega zavarovanja.
Za vse dodatne informacije smo vam na voljo. Obiščite tudi naše spletne strani: www.pokojniskad-a.si, katere smo temeljito vsebinsko dopolnili in jih tudi sproti ažuriramo.
S spoštovanjem,
mag. Peter Filipič
predsednik uprave
Pokojninske družbe A, d.d.
Sporočilo za javnost 10 07.doc
V Pokojninski družbi A, d.d. smo v letu 2009 v skladu z naložbeno politiko družbe, ki v okviru dolgoročnih usmeritvah poslovanja družbe sledi predvsem načelu varnosti naložb in stabilnosti donosa sredstev, znižali odstotek delniških naložb iz 17% na 7 % ter hkrati povečali delež bančnih depozitov in drugih manj tveganih naložb. Prav tako smo povečali delež naložb z jamstvom države ali premoženja iz 67% na 76%. Sredstva naših zavarovancev tudi v času gospodarske krize upravljajo izkušeni zunanji upravljavci, ki zanje dodatno jamčijo. V času negotovih razmer bomo v Pokojninski družbi A, d.d. še naprej ohranjali konzervativno naložbeno politiko s poudarkom na varnosti naložb, saj se je do sedaj izkazala z najboljšim donosom. Letošnji donos na vložena sredstva pripisan zavarovancem Pokojninske družbe A, d.d. znaša 1,52%, v zadnjih 12 mesecih 1,80%, povprečni dosedanji letni donos pa znaša 5,93%.
Javne pokojnine v državah OECD
Ob razpravah o spremembi pokojninskega sistema v Sloveniji se zadnje čase velikokrat uporabljajo primerjave z državami v okviru Organizacije za ekonomski razvoj in sodelovanje (OECD). In kaj kažejo podatki? V letu 2005 je znašal povprečni delež izdatkov javnih pokojninskih sistemov držav OECD 7% GDP teh držav. Najvišji delež so imele Italija 14%, Avstrija in Francija blizu 13%, blizu 12% pa še Nemčija in Grčija, najmanjši delež pa Mehika in Koreja pod 2% GDP, nato Irska, Avstralija, Turčija, Islandija pod 4% in tako dalje. Povprečje so nižale države z bistveno mlajšo populacijo in manj razvitim javnim pokojninskih sistemom in razvitejšim privatnim pokojninskim sistemom, zato povprečje v višini 7% GDP ni smiseln podatek.
Večina držav z visokim deležem pokojninskih izdatkov je izvedla reformo pokojninskega sistema. Razmerje med plačo in pokojnino (stopnja nadomestitve) pri povprečni plači, ki je v Avstriji in Italiji pred reformo znašala, denimo, blizu 100%, v Nemčiji 77%, v Franciji 76%, naj bi se po zaključku reforme znižal v Avstriji in Italiji proti 80%, v Nemčiji na 58% in v Franciji na 63%.
Kaj pa Slovenija?
Delež izdatkov za pokojnine v letu 2008 je znašal 9,91% GDP (nekateri navajajo delež v višini 12,07% GDP, vendar ta vključuje tudi socialne transfere, ki jih primerljivi podatki držav OECD ne vsebujejo). V Sloveniji smo nad povprečjem OECD, vendar pod povprečjem držav z primerljivo razvitostjo javnega pokojninskega sistema in relativno nerazvitostjo dodatnih pokojninskih zavarovanj. Razmerje med plačo in pokojnino v Sloveniji po oceni znaša okoli 60% in se bo zaradi prehodnih določb Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju znižal proti 55%. Ni najboljše, vendar vsaj enako vzdržno kot v primerljivih sosednjih državah. Rešitev ni možno iskati v znižanju pokojnin, saj tudi OECD navaja ciljno razmerje med plačo in pokojnino v višini 70%, delno v spodbujanju starejšega upokojevanja in predvsem v znatnem povečanju dodatnega pokojninskega zavarovanja.
Za vse dodatne informacije smo vam na voljo. Obiščite tudi naše spletne strani: www.pokojniskad-a.si, katere smo temeljito vsebinsko dopolnili in jih tudi sproti ažuriramo.
S spoštovanjem,
mag. Peter Filipič
predsednik uprave
Pokojninske družbe A, d.d.
Sporočilo za javnost 10 07.doc
« nazaj
