Za svojo pokojnino sem odgovoren tudi sam
Pokojnine zaposlenih, ki so vključeni v dodatno pokojninsko zavarovanje bodo, ne glede ali se bodo upokojili drugo leto, čez 10 let ali čez 30 let, boljše od pokojnin sedanjih upokojencev. Socialna varnost upokojencev je namreč odvisna od zavedanja nujnosti dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki je dolgoročna, varna in zaradi davčne olajšave donosna naložba. Pokojninska družba A, d.d. je svojim zavarovancem do sedaj pripisala 31 milijonov evrov donosa, njeni prvi zavarovanci pa bodo v letu 2011 pridobili pravico do dodatne pokojnine in si na ta način v povprečju izboljšali svojo obvezno pokojnino za 7%. Na spletni strani družbe www.pokojninskad-a.si, si je moč izdelati svoj osebni pokojninski načrt, iz katerega je razbrati kolikšno pokojnino je pričakovati iz obveznega zavarovanja in za koliko si lahko to izboljšamo z dodatnim pokojninskim zavarovanjem.
Zaposleni plačujemo pokojnine upokojencev. Ko so bili ti še zaposleni so plačevali pokojnine takratnih upokojencev. Naše pokojnine bodo plačevali bodoči zaposleni. Medgeneracijska solidarnost je temelj obveznega pokojninskega zavarovanja v Sloveniji in v vseh sosednjih državah. Zaradi staranja prebivalstva, ki je posledica majhnega števila otrok in podaljševanja življenjske dobe, pa tudi zaradi kasnejšega zaposlovanja mladih, se razmerje med številom zaposlenih in številom upokojenih vse bolj izenačuje. Napovedi kažejo, da bo ob upokojitvi mladih, ki se danes zaposlujejo, število upokojencev že preseglo število zaposlenih. Medgeneracijska solidarnost zato vse težje nudi dostojne pokojnine, ki bodo v prihodnje prenizke za dostojno tretje življensko obdobje.
Socialna varnost bodočih upokojencev bo torej v veliki meri odvisna od sedanjega zavedanja o nujnosti dodatnega pokojninskega zavarovanja. To zaposlenim omogoča, da ob sofinanciranju delodajalcev in s pomočjo davčne olajšave ugodno varčujejo za dodatno pokojnino.
Bolj ko bomo cenili ugodnost kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, več delodajalcev bo to ugodnost nudilo svojim zaposlenim in primernejše bodo premije.
Primer iz grafa: zavarovanec, ki se bo upokojil leta 2020 lahko računa na pokojnino iz obveznega zavarovanja v višini 51% svoje plače in dodatno pokojnino v višini 13% svoje plače. Njegova skupna pokojnina bo tako znašala 64% njegove plače.
Graf prikazuje projekcijo višine pokojnine iz obveznega zavarovanja v primerjavi s plačo zavarovanca po letih upokojitve in višino dodatne pokojnine v primeru vstopa v zavarovanje leta 2001 in plačevanja premije v višini davčne olajšave. Pri izračunu je upoštevan le realni donos varčevanja in tablice smrtnosti 1994R.
Dodatno pokojninsko zavarovanje je dolgoročna in varna naložba. Zavarovancem smo do sedaj pripisali 31 milijonov evrov donosa.
Skupno je bilo do sedaj za naše zavarovance vplačano 177 milijonov eur premij (bruto), dosedanjih izplačil zavarovancem in dedičem je bilo 4,4 milijona eur. Na osebne račune zavarovancev je bilo pripisano 31,1 milijonov eur donosa iz naložb, kar je bistveno več kot znaša zajamčeni donos tega obdobja (18,3 milijona eur).
* vrednosti so v eur
Za visoko varnost sredstev zavarovancev jamči visok delež naložb z državnim ali bančnim jamstvom (80%), nadalje za sredstva in zajamčeni donos jamčijo upravljavci sredstev. V primeru, da ta jamstva ne bi zadoščala, za sredstva in zajamčeni donos jamči Pokojninska družba A, d.d. z 21 milijonov eur kapitala in rezervacij. Če tudi to ne bi zadoščalo, pa bi lastnik Pokojninske družbe A, d.d. za dosego potrebnega jamstva vplačali dodatni kapital.
Zaradi davčne olajšave je kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje tudi zelo donosna naložba.
V primeru, če bi delodajalec zaposlenemu (velja za povprečnega zavarovanca Pokojninske družbe A, d.d., ki bo leta 2011 izpolnil pogoje za pridobitev dodatne pokojnine) namesto plačila mesečne premije v višini 69 eur, povišal plačo, bi se izplačana plača dvignila le za 34 eur, razliko bi moral delodajalec plačati državi kot socialne prispevke in dohodnino. Zavarovanec s povprečno premijo 69 eur bo v prvih 10 letih dodatnega pokojninskega zavarovanja privarčeval 8.800 eur sredstev, kar predstavlja 40 eur večjo pokojnino mesečno. V primeru, če bi v tem obdobju varčeval iz neto plače na banki, bi privarčeval 4.400 eur, torej le polovico zneska dodatnega pokojninskega zavarovanja.
V letu 2011 bodo prvi zavarovanci pridobili pravico do dodatne pokojnine. V povprečju bo njihova pokojnina višja za 7%.
Povprečna dodatna pokojnina zavarovanca, ki bo po 10 letih vplačevanja premije prihodnje leto izkoristil pravico do dodatne pokojnine, bo znašala 40 eur. V povprečju bo tem upokojencem izboljšala pokojnino za 7%. Zavarovancem, ki se bodo upokojili po 20 letih vplačevanja bo dodatna pokojnina izboljšala pokojnino že za 17%, mladim pa tudi za preko 50%.
3 Zavarovanec bo dodatno pokojnino prejemal do svoje smrti. V primeru, če umre prej kot 15 let po upokojitvi, se nadaljuje z izplačevanjem rente v pogodbi določenemu upravičencu do poteka 15 letnega obdobja, ali pa se ta sredstva izplačajo dedičem v enkratnem znesku.
S spoštovanjem,
Uprava Pokojninske družbe A, d.d.
Sporčilo za javnost 11 november 2010.doc
Zaposleni plačujemo pokojnine upokojencev. Ko so bili ti še zaposleni so plačevali pokojnine takratnih upokojencev. Naše pokojnine bodo plačevali bodoči zaposleni. Medgeneracijska solidarnost je temelj obveznega pokojninskega zavarovanja v Sloveniji in v vseh sosednjih državah. Zaradi staranja prebivalstva, ki je posledica majhnega števila otrok in podaljševanja življenjske dobe, pa tudi zaradi kasnejšega zaposlovanja mladih, se razmerje med številom zaposlenih in številom upokojenih vse bolj izenačuje. Napovedi kažejo, da bo ob upokojitvi mladih, ki se danes zaposlujejo, število upokojencev že preseglo število zaposlenih. Medgeneracijska solidarnost zato vse težje nudi dostojne pokojnine, ki bodo v prihodnje prenizke za dostojno tretje življensko obdobje.
Socialna varnost bodočih upokojencev bo torej v veliki meri odvisna od sedanjega zavedanja o nujnosti dodatnega pokojninskega zavarovanja. To zaposlenim omogoča, da ob sofinanciranju delodajalcev in s pomočjo davčne olajšave ugodno varčujejo za dodatno pokojnino.
Bolj ko bomo cenili ugodnost kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, več delodajalcev bo to ugodnost nudilo svojim zaposlenim in primernejše bodo premije.
Primer iz grafa: zavarovanec, ki se bo upokojil leta 2020 lahko računa na pokojnino iz obveznega zavarovanja v višini 51% svoje plače in dodatno pokojnino v višini 13% svoje plače. Njegova skupna pokojnina bo tako znašala 64% njegove plače.
Graf prikazuje projekcijo višine pokojnine iz obveznega zavarovanja v primerjavi s plačo zavarovanca po letih upokojitve in višino dodatne pokojnine v primeru vstopa v zavarovanje leta 2001 in plačevanja premije v višini davčne olajšave. Pri izračunu je upoštevan le realni donos varčevanja in tablice smrtnosti 1994R.
Dodatno pokojninsko zavarovanje je dolgoročna in varna naložba. Zavarovancem smo do sedaj pripisali 31 milijonov evrov donosa.
Skupno je bilo do sedaj za naše zavarovance vplačano 177 milijonov eur premij (bruto), dosedanjih izplačil zavarovancem in dedičem je bilo 4,4 milijona eur. Na osebne račune zavarovancev je bilo pripisano 31,1 milijonov eur donosa iz naložb, kar je bistveno več kot znaša zajamčeni donos tega obdobja (18,3 milijona eur).
| vplačene bruto premije | izplačila | zajamčeni donos | ustvarjeni donos | sredstva zavarovancev |
| 177.008.434 | -4.426.457 | 18.317.743 | 31.154.334 | 198.536.508 |
Za visoko varnost sredstev zavarovancev jamči visok delež naložb z državnim ali bančnim jamstvom (80%), nadalje za sredstva in zajamčeni donos jamčijo upravljavci sredstev. V primeru, da ta jamstva ne bi zadoščala, za sredstva in zajamčeni donos jamči Pokojninska družba A, d.d. z 21 milijonov eur kapitala in rezervacij. Če tudi to ne bi zadoščalo, pa bi lastnik Pokojninske družbe A, d.d. za dosego potrebnega jamstva vplačali dodatni kapital.
Zaradi davčne olajšave je kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje tudi zelo donosna naložba.
V primeru, če bi delodajalec zaposlenemu (velja za povprečnega zavarovanca Pokojninske družbe A, d.d., ki bo leta 2011 izpolnil pogoje za pridobitev dodatne pokojnine) namesto plačila mesečne premije v višini 69 eur, povišal plačo, bi se izplačana plača dvignila le za 34 eur, razliko bi moral delodajalec plačati državi kot socialne prispevke in dohodnino. Zavarovanec s povprečno premijo 69 eur bo v prvih 10 letih dodatnega pokojninskega zavarovanja privarčeval 8.800 eur sredstev, kar predstavlja 40 eur večjo pokojnino mesečno. V primeru, če bi v tem obdobju varčeval iz neto plače na banki, bi privarčeval 4.400 eur, torej le polovico zneska dodatnega pokojninskega zavarovanja.
V letu 2011 bodo prvi zavarovanci pridobili pravico do dodatne pokojnine. V povprečju bo njihova pokojnina višja za 7%.
Povprečna dodatna pokojnina zavarovanca, ki bo po 10 letih vplačevanja premije prihodnje leto izkoristil pravico do dodatne pokojnine, bo znašala 40 eur. V povprečju bo tem upokojencem izboljšala pokojnino za 7%. Zavarovancem, ki se bodo upokojili po 20 letih vplačevanja bo dodatna pokojnina izboljšala pokojnino že za 17%, mladim pa tudi za preko 50%.
| leto upokojitve | 2011 | 2020 | 2030 | 2040 |
| povprečna dodatna pokojnina z dedovanjem 15 let3 (v eur) | 40 | 88 | 156 | 244 |
| povprečna pokojnina obveznega zavarovanja v (eur) | 608 | 512 | 442 | 395 |
| izboljšanje obvezne pokojnine (v %) | 7 | 17 | 35 | 62 |
S spoštovanjem,
Uprava Pokojninske družbe A, d.d.
Sporčilo za javnost 11 november 2010.doc
« nazaj
