Zakaj prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje
Obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki predstavljan enega od ključnih temeljev naše socialne varnosti, je nastalo ob bistveno ugodnejšem razmerju med aktivnim in upokojenim prebivalstvom (10:1). Zaradi staranja prebivalstva se pritiski na zniževanje pravic iz obveznega zavarovanja zvišujejo. Zato sedanje razmerje med zaposlenimi in starostnimi upokojenci omogoča javno pokojnino v višini 61% neto plače. To tudi po merilih OECD vodi v revščino, saj bi za primerno pokojnino, ki bi omogočala ohranitev življenjskega standarda po upokojitvi potrebovali pokojnino v višini 70% neto plače. Ker bodo starostne pokojnine v bodoče znašale le med 40% in 50% neto plače, bomo pokojnino v višini najmanj 20% morali privarčevati sami. Temu je namenjeno dodatno pokojninsko zavarovanje.
Dodatno pokojninsko zavarovanje predstavlja namensko varčevanje za starost in je primerno za vse generacije zaposlenih. Pri nas je uveljavljeno od leta 2001, z namenom, da nadomesti upad javnih pokojnin. Država nudi davčno olajšavo na vplačane premije do višine 5,844% bruto plače zaposlenega. Premije, ki jih vplačuje zavarovanec ali / in zanj njegov delodajalec so od vsega začetka last zavarovanca in se zbirajo na njegovem osebnem računu pri kritnem skladu, ki ga upravlja izvajalec dodatnega pokojninskega zavarovanja. Zavarovanec bo od upokojitve dalje poleg javne pokojnine do smrti prejemal tudi dodatno pokojnino. Višina dodatne pokojnine je odvisna od višine privarčevanih sredstev, upokojitvene starosti in spola zavarovanca. V primeru smrti zavarovanca pred upokojitvijo se sredstva v celoti dedujejo.
