Po podatkih Statističnega urada za leto 2016 je bila stopnja tveganja revščine v Sloveniji 13,9-odstotna, kar pomeni, da je v Sloveniji živelo pod pragom tveganja revščine kar 280.000 oseb.

Število oseb pod pragom revščine se je zaradi povečanega zaposlovanja izboljšalo glede na leto 2015, ko je bila stopnja tveganja revščine 14,3 %. Kljub znižanju splošne stopnje tveganja revščine pa se je tveganje za revščino še okrepilo med upokojenci. V letu 2016 je 83.000 upokojencev, kar predstavlja 16,9% vseh upokojencev, živelo pod pragom revščine, od teh večino (69 %) ženske upokojenke. V letu 2015 je živelo pod pragom revščine 78.000 upokojencev oz. 15,9% vseh upokojencev.


Vir: SURS

Revščina med starejšimi v Sloveniji na žalost ni presenetljiva, saj je povprečna starostna pokojnina leta 2016 znašala le 612 evrov, medtem ko je 45% upokojencev prejemalo pokojnino nižjo od 600 evrov. Ob vedno nižjih javnih pokojninah bo dodatno varčevanje za obdobje upokojitve vedno bolj pomembno, saj le javna pokojnina večini upokojencev v prihodnje ne bo zagotavljala dovolj visokih prihodkov za dostojno življenje.

Podrobnejše ugotovitve raziskave lahko preberete v članku na povezavi: Lani manj revnih, a ne med upokojenci.


S spoštovanjem,

Pokojninska družba A, d.d.

NAROČITE SE NA SVEŽE NOVOSTI IZ PODROČJA:

  • Finančnih trgov
  • Pokojninskega varčevanja

Preberi vsebino

Pogosta vprašanja

Ker je edino varčevanje, ki ga država spodbuja z davčno olajšavo. Od premij v primeru kolektivnega zavarovanja ni potrebno plačati nobenih prispevkov in dajatev, v primeru individualnega zavarovanja, pa se vplačane premije upoštevajo pri zniževanju osnove za obračun dohodnine.

Postopek za vključitev je zelo enostaven:

  • v primeru individualnega zavarovanja izpolnite spletni obrazec ali pa pristopno izjavo in nam jo podpisano posredujete nazaj po pošti oziroma sken po elektronski pošti;
  • v primeru kolektivnega zavarovanja pa vas prosimo za izpolnitev spletnega obrazca in v najkrajšem možnem času vam bomo pripravili ponudbo za podjetje.

Poznamo kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje prek delodajalca (premije financira delodajalec, delno lahko tudi zaposleni) ali individualno dodatno pokojninsko zavarovanje, kjer premije v celoti financiramo sami individualno.

Vsa pogosta vprašanja