Pogosta vprašanja in odgovori

Varčevanje

Ker je edino varčevanje, ki ga država spodbuja z davčno olajšavo. Od premij v primeru kolektivnega zavarovanja ni potrebno plačati nobenih prispevkov in dajatev, v primeru individualnega zavarovanja, pa se vplačane premije upoštevajo pri zniževanju osnove za obračun dohodnine.

Postopek za vključitev je zelo enostaven:

  • v primeru individualnega zavarovanja izpolnite spletni obrazec ali pa pristopno izjavo in nam jo podpisano posredujete nazaj po pošti oziroma sken po elektronski pošti;
  • v primeru kolektivnega zavarovanja pa vas prosimo za izpolnitev spletnega obrazca in v najkrajšem možnem času vam bomo pripravili ponudbo za podjetje.

Poznamo kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje prek delodajalca (premije financira delodajalec, delno lahko tudi zaposleni) ali individualno dodatno pokojninsko zavarovanje, kjer premije v celoti financiramo sami individualno.

Ne, sredstva dodatnega pokojninskega zavarovanja nimajo nobenega vpliva na ceno vrtca in ostalih socialnih transferjev, štipendije, itd.

Seveda, zaposleni lahko v primeru, da mu delodajalec ne financira premije v maksimalni višini razliko doplača sam in s tem izkoristi davčno olajšavo. Več o možnostih doplačila na povezavi.

Seveda, v primeru smrti v obdobju varčevanja se sredstva zavarovanca izplačajo dedičem, deduje pa se lahko tudi dodatna pokojnina, če se zavarovanec odloči za rento z dedovanjem.

Da, pokojninska družba zagotavlja vsem članom Zajamčenega sklada minimalni zajamčeni donos v višini 50% povprečne letne obrestne mere na državne vrednostne papirje z dospelostjo nad enim letom.

V letu 2020 je znašal letni donos zajamčenega kritnega sklada +2.76%, uravnoteženega sklada +0.94% in delniškega sklada -0.48%. Kumulativni donos zajamčenega kritnega sklada znaša od septembra 2001 do decembra 2020 že 118,6% kar predstavlja 4,1% povprečni letni donos. Tekoče donose skladov lahko spremljate na povezavi: Poslovanje kritnih skladov.

Maksimalni znesek mesečne premije ni omejen in zavarovanec lahko vplača premijo v poljubni višini. Omejena je le davčna olajšava s katero država spodbuja varčevanje in premija do največ 5,844% bruto plače zaposlenega (oziroma 24% obveznih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje) se v primeru individualnega zavarovanja upošteva posamezniku pri znižanju osnove za obračun dohodnine v primeru kolektivnega zavarovanja pa od nje ni potrebno obračunati prispevkov. 

Minimalna mesečna premija po pokojninskih načrtih Pokojninske družbe A, d.d. znaša 28,5 evrov mesečno, vendar lahko posameznik določa višino premije poljubno oz. tudi vedno prekine vplačevanje premije.

Pokojninske družbe so le upravljavec, ne pa lastnik vaših sredstev. Če te propadejo, vaša sredstva ne gredo v stečajno maso, temveč se prenesejo v upravljanje drugemu upravljavcu. Za sredstva zavarovancev jamči pokojninska družba s svojim kapitalom in z rezervacijami, posredno pa njeni lastniki. Varnost vaših sredstev pa je predvsem odvisna od naložbene politike, zato zakonodaja od pokojninskih družb zahteva visoko razpršitev naložb in omejuje naložbe z večjim tveganjem, od pokojninskih družb pa zahteva mesečno ugotavljanje donosa in poročanje o stanju naložb agenciji za zavarovalni nadzor. Poslovanje pokojninskih družb spremljajo pooblaščeni aktuar, pooblaščeni in notranji revizor ter organi nadzora družbe.

Vsak zavarovanec lahko prek spletne aplikacije Moja A Pokojnina preveri stanje na svojem računu. Aplikacija je dostopna na povezavi.

Tudi samozaposleni lahko varčujete za dodatno pokojnino in najbolj enostavna opcija je sklenitev individualnega pokojninskega načrta, v primeru, da imate na svojem s.p. več zaposlenih pa lahko oblikujete tudi kolektivni pokojninski načrt. Podrobnosti glede varčevanja samozaposlenih na povezavi zavarovanje za samozaposlene.

Dodatna pokojnina

Kadarkoli po upokojitvi. V primeru, da ste starejši kot 53 let in niste več vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pa lahko začnete prejemati predčasno dodatno pokojnino.

Obrazci so na voljo na povezavi, lahko pa nas pokličete na telefonsko številko 01 230 77 28.

Za pridobitev informativnega izračuna dodatne pokojnine prosimo izpolnite spletni obrazec in v najkrajšem možnem času vam bomo poslali izračun. Za izračun nas lahko tudi pokličete na 01 230 77 22 oziroma pošljete elektronsko sporočilo na info@pokojninskad-a.si.

Po zakonu o dohodnini se v dohodninsko osnovo upošteva samo polovica pokojninske rente. Upokojenci s povprečno pokojnino bodo plačali od letnih prihodkov, ki vključujejo tudi dodatno starostno pokojnino, dohodnino le v višini nekaj odstotkov.

Zaposleni s 40 let pokojninske dobe lahko po trenutni zakonodaji računa na pokojnino iz obveznega pokojninskega zavarovanja v višini 59,5% (63,5% za ženske) svoje povprečne plače v najugodnejših zaporednih 24 letih.

Ob upokojitvi lahko izbirate med različnimi oblikami dodatnih pokojninskih rent (klasične, pospešene) z obdobjem dedovanja do 20 let. Celotna izbira na povezavi.

Največji vpliv na višino dodatne pokojnine imajo sredstva, ki jih ima zavarovanec prihranjena na svojem varčevalnem računu ob upokojitvi. Višja kot so sredstva, višja bo dodatna pokojnina. Poleg tega ima vpliv na višino rente še starost zavarovanca ob upokojitvi.