V ponedeljek 08.10.2018 je Pokojninska družba A, d.d. organizirala že 12-to tradicionalno strokovno konferenco, katere osrednja tema je bila kako odkleniti potencial starejših.
V uvodnem nagovoru je Karmen Dietner, predsednica uprave Pokojninske družbe A, d.d., predstavila razvoj poslovanja Pokojninske družbe A, d.d., ki bo v letu 2018 presegla 300 milijonov evrov bilančne vsote in upravlja pokojninske prihranke že več kot 48.000 zaposlenih. Član uprave Blaž Hribar je na kratko predstavil poslovanje skladov pokojninske družbe, ki jih zaznamuje stabilno poslovanje v vedno bolj spremenljivih razmerah na finančnih trgih. Ključni izziv predstavljajo negativne kratkoročne in nične dolgoročne obrestne mere varnih naložb. Kot primerjalno privlačne v trenutnem okolju pa je izpostavil investicije v naložbene nepremičnine.
Kakšni so stereotipi in resnice o starejših zaposlenih, kakšne so njihove prednosti in predvsem kaj morajo podjetja storiti za razvoj njihovih kompetenc, je bilo le nekaj vprašanj, na katere so svoje poglede predstavili letošnji predavatelji. Izr. prof. dr. Eva Boštjančič, vodja katedre za psihologijo dela in organizacije Filozofske fakultete v Ljubljani, je predstavila različne poglede na to, kdaj sploh smo stari in kdaj se kot stare pojmujejo zaposleni in kdaj delodajalci. »Vsak zaposleni je unikaten, tako kot zvezde na nebu in vsak ima svoje osebnostne lastnosti, znanja, sposobnosti in izkušnje. Za zaposlene je pomembno, da pridobivajo tekom celotne zaposlitve nova znanja in izkušnje ter se s tem neprestano razvijajo. Med zaposlenimi so razlike tudi pri tem kaj jih motivira. Nedavna raziskava je pokazala, da mlajši zaposleni dajejo velik poudarek zunanji motivaciji, kamor sodijo položaj v podjetju, delovno mesto, statusni simboli, izobraževanja, starejši zaposleni pa dajejo večji poudarek notranji motivaciji oziroma avtonomiji na delovnem mestu, vrednotam, ki jih ima delodajalec ter njegovemu ravnanju v dobro podjetja. Zato so starejši zaposleni samoiniciativno pripravljeni narediti nekaj več za podjetje, o sebi menijo, da so zanesljivi, izkušeni, bolj zanesljivo vedo, kaj so njihove vrednote, zato so tudi bolj umirjeni, stabilni in lojalni.« je še dodala izr. prof. dr. Eva Boštjančič.
Kako v podjetjih že v praksi skrbijo za razvoj in krepitev kompetenc starejših sodelavcev, so na okrogli mizi povedali predstavniki nekaterih slovenskih podjetij, ki jih je povezoval Matic Vošnjak, partner in direktor podjetja Competo d.o.o.. Samo Roš, član uprave in direktor Kadrov, Lek d.d. je povedal, »Trudimo se, da starejšim zaposlenim omogočimo prilagoditev njihovih delovnih nalog skladno z njihovimi sposobnostmi. Da bi zaposleni ostali v dobri psihofizični kondiciji, skrbimo tudi z dobro prehrano na delovnem mestu ter z raznimi rekreativnimi in kulturnimi dejavnostmi.«
Nina Potisek, direktorica Procesne podpore in direktorica Ravnanja s človeškimi viri, Petrol d.d. je izpostavila, da v njihovem podjetju veliko pozornost namenjajo izobraževanju in usposabljanju, zaposlujejo tako mlade, kot tudi iščejo starejše z izkušnjami. Ta usmeritev je prinesla dobre rezultate. Dobro deluje tudi mentorski sistem, pri katerem starejši prenašajo znanje in izkušnje mlajšim sodelavcem, kar je močno okrepilo povezanost sodelavcev in odnose v podjetju.
Irena Kuntarič Hribar, direktorica Javnega štipendijskega, razvojnega, preživninskega in invalidskega sklada RS, je predstavila projekt ASI v katerem je podjetjem na voljo 30 milijonov evrov za politiko aktivnega staranja zaposlenih med katere sodi prilagajanje delovnih mest starejši populaciji in tako imenovano vseživljenjsko učenju oziroma nenehnemu usposabljanju in izobraževanju za razvoj kariere, kar zahtevajo nenehne spremembe vsebin delovnih mest. »Podjetja imajo velike potrebe po kadrih, teh pa je malo. Zato je treba izkoristiti potencial starejše delovne sile. Treba si je prizadevati, da ohranimo starejšo delovno silo aktivno,« je izpostavila Kuntarič Hribarjeva.
Cvetka Stenko, nekdanja vodja računovodstva v Gostinskem podjetju Trojane, je dejala, da tudi po upokojitvi še vedno kot mentorica prostovoljno prenaša svoje znanje na mlajše sodelavce in s svojimi izkušnjami dobro vpliva na sodelavce v podjetju, njej pa daje to veliko osebnega zadovoljstva.
Kot posebno presenečenje je ob zaključku konference mag. Žiga Vižintin, svetovalec uprave Pokojninske družbe A, d.d., ob pomoči Uroš Taljata, vodje izbora Zlata nit, predstavil poseben simulator staranja, ki nas preslika v prihodnost v kožo povprečnega osemdesetletnika in nam omogoča na lastni koži občutiti, kako se bomo počutili v starosti. »Prepogosto ob razpravah o pokojninski reformi govorimo le o številkah, koliko let več bomo morali delati, koliko procentov naše plače bo javna pokojnina, pozabimo pa govoriti o tem, kako se bodo ljudje sploh počutili, ko bodo starejši in kaj in kako bodo sploh lahko delali. Da bi opozorili na ta izziv vam danes predstavljamo ta poseben simulator staranja, ki ga je razvil nemški inovator in nam omogoča, da starost izkusimo na lastni koži in šele ko nekaj sami izkusimo, to tudi bolje razumemo in smo bolj razumevajoči do starejših in njihovih potreb«, je še dodal Vižintin.
Na povezavi si lahko ogledate galerijo fotografij z dogodka.
S spoštovanjem,
Pokojninska družba A, d.d.
Iz medijev:
- Cenite vse zaposlene in prenašajte znanje na mlajše generacije, Dnevnik.si, 13.10.2018
- Bo pokojninsko problematiko reševala generacija 50+?, Finance.si, 9.10.2018
