V ponedeljek, 07.10.2019 je Pokojninska družba A, d.d. organizirala že trinajsto letno strokovno konferenco, ki jo je zaznamovala rekordna udeležba, za kar se lepo zahvaljujemo vsem obiskovalcem in predavateljem.

V uvodnem nagovoru je Karmen Dietner, predsednica uprave Pokojninske družbe A, d.d., predstavila tekoče poslovanje družbe. Ta je v letu 2019 presegla 320 milijonov evrov bilančne vsote in upravlja pokojninske prihranke že več kot 52.000 zaposlenih. Izpostavila je dobro poslovanje skladov v letošnjem letu, saj je od januarja do avgusta znašal donos Zajamčenega sklada +2,29%, Uravnoteženega +8,19% in Delniškega +11,82%. Član uprave Blaž Hribar pa je povzel ključne izzive upravljanja pokojninskih skladov.  Zaradi negativnih obrestnih mer državnih obveznic, v strukturi naložb te nadomeščajo z naložbami v delnice, naložbene nepremičnine in alternativne naložbene sklade.      

Marijan Papež, generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, nas je seznanil z zadnjimi spremembami pokojninske zakonodaje, ki po potrditvi na vladi čakajo še potrditev parlamenta. Trenutni predlog sprememb po njegovem mnenju predstavlja le prilagoditev, ki sledi načelu dostojnih pokojnin in upa, da bo zakon čim prej sprejet. Glavne spremembe se nanašajo na dvig odmernega odstotka za 40 let pokojninske dobe, ki se z letom 2020 določi v višini 63,5% za ženske (brez sprememb bi do leta 2023 upadel na 60,25%), za moške se bo postopoma v šestih letih izenači z ženskami. Ob tem je izpostavil, da sprememba velja samo za nove upokojence. Predlogi prinašajo za moške po koncu prehodnega obdobja dvig pokojnin za skoraj 11% in za ženske za 5,4%, v kolikor teh sprememb ne bi bilo, bi bil ta odstotek nižji.

Po predlogu se vzpostavlja možnost pridobitve dodatnega odmernega odstotka za zaposlene, ki so izpolnili pogoje za upokojitev in nadaljujejo svoje delo oziroma za upokojence, ki bi spet začeli delati. V takem primeru se vsako nadaljnje leto dopolnjene pokojninske dobe vrednoti tako, da se pol leta pokojninske dobe brez dokupa vrednoti v višini 1,5 %, torej 3% na leto. Vendar je ta možnost omejena na največ tri leta zavarovanja. Novost predstavlja tudi predlog povečanja odmernega odstotka za največ tri otroke, kar pomeni po predlogu največ za 4,08 odstotne točke (za enega 1,36 odstotne točke). Ti odstotki se bodo priznali ob izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do predčasne, starostne ali invalidske pokojnine, zaradi skrbi za vsakega otroka za katerega je zavarovanec skrbel v prvem letu otrokove starosti.

Večje novosti so tudi na področju dvojnega statusa, ki pomeni istočasno prejemanje cele ali sorazmernega dela pokojnine in prihodkov iz opravljanja dela ali dejavnosti. Po predlogu bi tisti zavarovanci, ki bi izpolnili pogoje za starostno pokojnino lahko namesto sedanjih 20 % dobili izplačilo 40 % pokojnine. Prejemanje  bi bilo omejeno na največ tri leta. Po treh letih bi lahko prejemali  še naprej 20 % starostne pokojnine. Bistvena sprememba je tudi, da bodo lahko pridobili del pokojnine ob sočasnem obveznem zavarovanju le tisti upravičenci, ki bodo izpolnili pogoje za starostno in ne tudi za predčasno pokojnino. Ob koncu je gospod Papež še izpostavil, da je pomembno, da se zagotovi stabilen, zaupanja vreden sistem obveznega pokojninskega zavarovanja, ob katerem pa naj se razvijajo dodatne oblike zavarovanj, ki bodo lahko nadomestile del izpada prihodka za čas po zaključeni aktivni dobi.

Dr. Jože Sambt z ljubljanske ekonomske fakultete je predstavil zadnje demografske projekcije za Slovenijo, ki kažejo, da se bodo večje generacije postopoma upokojevale, medtem ko bo delovno aktivna generacija v prihodnjih letih znatno manjša. Ob predpostavki enakega selitvenega prirasta bo do leta 2060 delovno aktivnih manj kot polovica vseh prebivalcev. Slovenija je sicer po koeficientu starostne odvisnosti primerljiva z drugimi državami v Evropski uniji. Je pa pri tem dr. Sambt poudaril, da se v povprečju v Sloveniji ljudje upokojujejo prej kot v drugih državah, obenem pa tudi pozneje vključujejo na trg dela. Starostni razpon, ko prihodki presegajo potrošnjo, je leta 2012 v Sloveniji znašal 31 let, kar je znatno manj kot v drugih državah, in ne nazadnje manj, kot je v preteklosti znašal  v Sloveniji.  Obdobje finančne odvisnosti se v otroštvu predvsem naslanja na zasebne transferje staršev in javne transferje, medtem ko je v obdobju starosti delež zasebnih transferjev zanemarljiv. Njegova študija potrjuje, da delovno aktivna generacija ne preživlja starejše. Večinoma se starejši financirajo iz javnih transferjev, znatno manj pa iz privarčevanih sredstev,  zaradi česar so zelo izpostavljeni in ranljivi do sprememb le-teh.

Konferenco je sklenila Sara Isaković, olimpijska podprvakinja, danes performance psihologinja, ki nas je spomnila kako pomembno je, da si vizualiziramo in zapišemo svoje cilje, saj bomo le tako lahko storili korak naprej in jih tudi dosegli. Vrhunski dosežki se ne zgodijo sami od sebe,  vsak od nas ima v sebi možnost, da doseže visoke cilje.

Na povezavi si lahko ogledate galerijo fotografij z dogodka.

V nadaljevanju so vam na voljo predstavitve sodelujočih.

Pokojninska reforma, kaj na čaka? - Marijan Papež, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije
Najnovejše demografske projekcije za Slovenijo in različne vrste ekonomske odvisnosti
dr. Jože Sambt, Ekonomska fakulteta v Ljubljani




S spoštovanjem, 

Pokojninska družba A, d.d.

 

Iz medijev:

Pokojninski sistem: Slaba demografska projekcija za Slovenijo, MMC RTV SLO, 7.10.2019
Direktor ZPIZ-a Papež svetuje: "Upokojite se po novem letu.", Radio Prvi, 8.10.2019
Z upokojitvijo je bolje počakati do januarja
, Večer.com, 11.10.2019
Do leta 2060 bo delovno aktivnih manj kot polovica
, Dnevnik.si, 12.10.2019
Pokojninska reforma prinaša višje pokojnine, Finance.si, 16.10.2019

 

NAROČITE SE NA SVEŽE NOVOSTI IZ PODROČJA:

  • Finančnih trgov
  • Pokojninskega varčevanja

Preberi vsebino

Pogosta vprašanja

Ker je edino varčevanje, ki ga država spodbuja z davčno olajšavo. Od premij v primeru kolektivnega zavarovanja ni potrebno plačati nobenih prispevkov in dajatev, v primeru individualnega zavarovanja, pa se vplačane premije upoštevajo pri zniževanju osnove za obračun dohodnine.

Postopek za vključitev je zelo enostaven:

  • v primeru individualnega zavarovanja izpolnite spletni obrazec ali pa pristopno izjavo in nam jo podpisano posredujete nazaj po pošti oziroma sken po elektronski pošti;
  • v primeru kolektivnega zavarovanja pa vas prosimo za izpolnitev spletnega obrazca in v najkrajšem možnem času vam bomo pripravili ponudbo za podjetje.

Poznamo kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje prek delodajalca (premije financira delodajalec, delno lahko tudi zaposleni) ali individualno dodatno pokojninsko zavarovanje, kjer premije v celoti financiramo sami individualno.

Vsa pogosta vprašanja