Jesenski val,  prekuženost in cepivo…so trije sklopi dejavnikov, ki v zadnjih tednih najpogosteje določajo barvo borznih indeksov. Od njih bo  tudi večinoma odvisno kakšna bo gospodarska aktivnost v prihodnjih mesecih in posledično premiki na kapitalskih trgih.


*Cenovni indeks, ki ne vključuje donosa od prejetih dividend

Jesenski val: Španija, Francija, srednja Evropa in Slovenija,….. to so področja, kjer je pandemija po poletnem zatišju dobila septembrski zagon. Ta sicer zaenkrat najverjetneje zaradi ugodnega spleta okoliščin (delna prekuženost, topla in bolj vlažna poletna klima, strogo držanje ukrepov socialnega distanciranja pri starejši populaciji, napredek pri zdravljenju Covid-19, obsežnejše testiranje in še kaj) zaenkrat ni terjal visokega števila smrti. A bojazen pred širitvijo virusa, iz trenutno pretežno mlade na starejšo rizično populacijo, je še kako prisotna.  Hladnejša jesen, ko bomo manj na soncu in svežem zraku in se bomo zopet bolj zadrževali v notranjih s suhim zrakom napolnjenih prostorih, je pač virusu bolj in ljudem manj naklonjen letni čas. Ni presenečenje, da številni vodilni v državnih zdravstvenih organizacijah (NIJZ v Sloveniji) opozarjajo na tveganje obsežnega jesenskega vala pandemije oz. pomembnosti vzdrževanja discipline pri izvajanju ukrepov socialnega distanciranja, še posebej pri rizičnem delu populacije.  Kapitalski trgi so zaenkrat rast števila okuženih v Evropi sprejeli dokaj pragmatično. Morebitna krepitev pandemije v naslednjih tednih in mesecih, predvsem pa hitra rast števila hospitaliziranih in s tem neobhodno zaostrovanje ukrepov in gospodarska škoda, ki pride z njimi, bi najverjetneje povzročila pritisk na nižanje vrednosti delniških indeksov.

Delniški trgi so usmerjeni v prihodnje poslovanje borznih družb, posledično vlagatelji poleg samega poteka pandemije pozorno spremljajo vse informacije, ki pomagajo oceniti kdaj bi se pandemija lahko končala. Pri tem sta ključna predvsem nivo prekuženosti prebivalstva in potek razvoja cepiv.

Prekuženost: v splošnem je pričakovano, da se tempo novih okužb z višjo prekuženostjo populacije (višjim številom tistih, ki so virus preboleli in razvili odpornost) upočasni. Pri določenem odstotku prekuženosti se virus ni več zmožen širiti, nastopi čredna imunost in pandemija zamre. Trenutno se prekuženost svetovne populacije ocenjuje na okoli 10 % (vir: WHO). Znanstveniki si sicer niso enotni pri kateri stopnji prekuženosti naj bi čredna imunost na novi koronavirus nastopila. Ocene varirajo med potrebno 20% do 70 % prekuženostjo za dosego imunosti celotne populacije. V kolikor se izkaže, da je zadostna že 20 % prekuženost za dosego imunosti oz. vsaj znatno upočasnitev tempa širitve pandemije, potem je v preteklih žariščih kot so Milano, Stockholm, New York in London obsežen (smrtonosen) jesenski val manj verjeten. A žal potem najverjetneje velja tudi obratno in je pospešitev pandemije verjetnejša v delih sveta, kjer so se do sedaj relativno uspešno izogibali novemu koronavirusu. Število okužb v zadnjih tednih tej tezi vsaj deloma pritrjuje. Švedska ter Italija sta državi, kjer je trenutno število novokuženih močno pod spomladanskim nivojem in je hkrati tudi eno nižjih v primerjavi s preostalo Evropo. Španija, Francija in Združeno kraljestvo so primeri spomladanskih žarišč pandemije, in sicer visokega porasta števila okuženih v zadnjih tednih, a le ob minimalnem porastu števila umrlih. Del pojasnila nizke smrtnosti se verjetno skriva tudi v višji prekuženosti ter doslednem upoštevanju socialnega distanciranja rizičnega starejšega dela populacije teh dveh držav. Češka, Madžarska, Avstrija, Poljska in tudi Slovenija pa so primeri držav z nizkimi spomladanskimi številkami, a pospešeno rastjo števila novokuženih v zadnjih tednih. To pa žal verjetno pomeni višje tveganje za porast smrtnosti (zaradi nižje prekuženosti) in posledično stopnjevanje gospodarstvu škodljivih ukrepov za omejitev pandemije v srednji Evropi v prihodnjih mesecih.

Cepivo: Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je trenutno v razvoju 169 kandidatov za cepivo proti Covid-19. Poleg cepiv so v razvoju številni kandidati za zdravilo/terapijo. Z izjemo ruskega in dveh kitajskih cepiv zaenkrat še nobeno cepivo ni bilo odobreno za omejeno izredno uporabo v zahodnem svetu. Sodeč po poteku kliničnih testiranj, ki so v tretji fazi testiranj na ljudeh, so zaključku testiranj in odobritvi (v primeru potrditve učinkovitosti in varnosti) najbližje trije kandidati družb Biontech-Pfizer, AstraZeneca-univerza Oxford in Moderna. Glede cepiva Biontech-Pfizer se  pričakuje rezultate 3. faze testiranj na 44 tisoč ljudeh konec oktobra ali v začetku novembra. Nemška družba Biontech je z namenom okrepitve proizvodnih kapacitet v septembru kupila tudi nemško tovarno zdravil od družbe Novartis. Nakup signalizira zaupanje družbe v odobritev in široko proizvodnjo njihovega cepiva v prvi polovici 2021. Astrazeneca in Moderna ne zaostajata močno. Oba pričakujeta rezultate testiranj še letos, kar bi ob že zagnani proizvodnji v primeru odobritve omogočilo takojšnje razpošiljanje cepiva. Sodeč po izjavah vodilnih v teh družbah je torej dokaj verjetno, da bodo cepiva še letos na voljo v omejenem obsegu (za npr. zdravstvene delavce ter starejše) ter splošno razpoložljiva javnosti v ZDA in Evropi v prvi polovici naslednjega leta. To pa bi pomenilo, da bi se lahko vrnili v pogojno normalno družabno življenje tekom naslednje pomladi ter skoraj povsem normalno družabno življenje enkrat tekom druge polovice naslednjega leta.

Dosedanji potek jesenskega vala pandemije navdaja z upanjem, da se spomladanska smrtnost na severni polobli ne bo ponovila. Drastični ukrepi kot vsesplošna popolna ustavitev gospodarske aktivnosti izgledajo manj verjetni. Učinkovitemu, varnemu, ustrezno odobrenemu in široko dostopnemu cepivu smo sodeč po izjavah vodilnih ljudi v njihovem razvoju vse bližje. Dan ko bo tako cepivo postalo realnost bo pozitivno prelomen, tako za naše vsakdanje rutine kot tudi posledično finančne trge.

Pokojninska družba A, d.d.

NAROČITE SE NA SVEŽE NOVOSTI IZ PODROČJA:

  • Pokojninsko zavarovanje
  • Finančni trgi
  • Obvestila za javnost