Prihajajoča tridesetletnica samostojnosti in neodvisnosti Slovenije je dober razlog za demografski pregled, kaj se je v zadnjih 30 letih dogajalo s slovensko populacijo in njenimi pokojninami. Tako kot v preostalem razvitem svetu se je tudi v Sloveniji v preteklih 30 letih pričakovana življenjska doba občutno podaljšala. Medtem ko je bila še leta 1990 po podatkih Združenih narodov za Slovenijo pričakovana življenjska doba ob rojstvu za moške in ženske 73,1 leta, je bila leta 2020 že 81,39 leta, kar pomeni podaljšanje za 8,3 leta. Prav tako se je močno povečala pričakovana življenjska doba starejših. Danes znaša povprečna pričakovana življenjska doba za moškega starega 65 let še 17,8 let, za žensko pa 21,8 let.
Kako velike spremembe se v resnici dogajajo pri podaljševanju življenjske dobe, nam najbolj pove podatek, koliko je v Sloveniji prebivalcev starih 100 ali več let, kar prikazuje spodnji graf.
Vir: SURS
Leta 1990 je bilo v Sloveniji le 36 sto- in večletnikov, leta 2020 pa jih je že 252. Tudi pri 100- in večletnikih obstaja velika razlika po spolu, saj je bilo med 252 sto- in večletnikov lani kar 208 žensk in le 44 moških.
Vse manj mladih
Za popoln demografski obrat imamo na drugi strani vse manj mlajših, čemur botruje upad rodnosti. Po podatkih Svetovne banke je bila leta 1990 stopnja rodnosti v Sloveniji 1,46, od takrat naprej je upadala in je najnižjo stopnjo dosegla leta 2003, ko je znašala le 1,2. Stopnja rodnosti nam pove povprečno število živorojenih otrok na eno žensko v rodni dobi. V Sloveniji se na srečo v zadnjih letih stopnja rodnosti zvišuje in se je v zadnjih letih približala 1,6. Stopnji rodnosti sledi tudi število mladih, starih do 14 let, ki je po podatkih statističnega urada leta 1990 znašalo 418.239 oseb, leta 2020 pa kljub rahlemu povečanju v zadnjih letih le še 315.802.
Vpliv na javne pokojnine
Spremembe starostne sestave imajo pomemben vpliv na javne pokojnine, saj imamo na eni strani vse več starejših, ki so upokojeni in zaradi podaljševanja življenjske dobe živijo dlje. Na drugi strani imamo vse manjšo delovno aktivno populacijo, ki vplačuje tekoče prispevke v pokojninsko blagajno, na podlagi katerih se izplačujejo pokojnine trenutnim upokojencem. V prihodnje bodo na žalost razmere še slabše, saj so mlajše generacije še manjše, kar pomeni še manj delovno aktivnih, ki bodo vplačevali prispevke in kmalu se bo tudi v Sloveniji izenačilo število upokojencev in število zaposlenih. Posledično bo naraščal pritisk na javno pokojninsko blagajno, saj bo današnje višine pokojnin vedno težje in bolj drago zadržati ob vedno manjšem številu zaposlenih.
Več podrobnosti o demografskem pregledu Slovenije lahko preberete v članku objavljenem v Časniku Finance na povezavi.
S spoštovanjem,
Pokojninska družba A, d.d.
