Do nedavnega je bila osrednja tema omikron, ki je ustvarjal pritiske na kapitalskih trgih. V februarju sta Združeno kraljestvo in Danska odpravili večino omejitev za zajezitev posledic korona virusa, postopoma pa se jima pridružujejo tudi ostale države po svetu (med njimi tudi Slovenija). Sprva so kapitalski trgi pod drobnogled vzeli inflacijo – v januarju je letna rast cen v ZDA znašala 7,5 %, v Združenem kraljestvu 5,5 %, v Nemčiji 4,9 %, v Sloveniji 5,8 %. Nato pa je prišel 24. februar 2022.
*Cenovni indeks, ki ne vključuje donosa od prejetih dividend
Pred rusko invazijo
Ukrajina je januarja 2021 pozvala predsednika ZDA Joe Bidna, naj ji dovoli vstop v NATO. Kot odgovor je Ruska federacija marca pričela kopičiti svojo vojsko na meji z Ukrajino. Njihovi nameni so bili precej nejasni. Novembra je bilo možno videti oklepne enote, drone, raketne sisteme in že več kot 100.000 vojakov. Vse dostopne informacije o kopičenju ruske vojske so bile v nasprotju z besedami ruskega predsednika Vladimirja Putina, da ne bo napadel Ukrajine. Posledično je svetovna javnost bolj ali manj ugibala o pomenu kopičenja ruske vojske.
To obdobje napetosti med Rusijo in Ukrajino ni imelo bistvenega vpliva na ameriške delnice, medtem ko je bila odzivnost evropskih delnic na kopičenje ruske vojske na meji z Ukrajino večja. Vlagatelji so bili predvsem v precepu, ali bo igralo ključno vlogo višanje obrestnih mer ameriške centralne banke, ali pa bo ključno vlogo igralo tveganje ruskega napada. 15. februarja je Rusija napovedala zaključek vaj in vrnitev vojaških enot, kar je kazalo na potencialno umirjanje napetosti v Ukrajini – na ta dan je nemška 10-letna državna obveznica dosegla najvišjo donosnost do dospetja po letu 2018, in sicer 0,31 %, ameriška 10-letna državna obveznica pa 2,04 %. Donosnost slovenske 10-letne državne obveznice je narasla na slabih 0,9 %. Cena nafte je bila 94 dolarjev.
21. februarja 2022 je razlog za obsežno rusko vojsko na meji z Ukrajino postal kristalno jasen. Putin je v govoru priznal neodvisnost separatističnih republik Donetsk in Luhansk ter jima v pomoč poslal ruske vojaške enote. Tri dni kasneje se je začela celovita invazija Ukrajine.
Invazija
V noči iz 23. na 24. februar so svet preplavile novice, da je Vladimir Putin naročil izvedbo posebnih vojaških operacij na območju Ukrajine. Prvotno je zavladal šok, ki se je takoj odrazil tudi na globalnih trgih. Indeks S&P500 se je znižal za 1,8 odstotne točke, Stoxx Europe 600 indeks je bil nižje za več kot 2 odstotni točki, ruski delniški indeks MOEX pa je izgubil vrtoglavih 45 % vrednosti. Moskovska borza je morala začasno prenehati s trgovanjem. Hkrati sta ceni plina in nafte poskočili v odgovoru na invazijo, in sicer cena plina je poskočila za 30 %, cena evropske brent nafte pa je prebila 100 dolarjev, kar je najvišja cena po letu 2014. Vlagatelji so se v strahu zatekli k zlatu, kateremu je ceno poneslo na 17-mesečni vrh. Razlog za volatilnostjo trgov se je skrival v negotovosti vlagateljev glede intenzitete ruskega napada in sankcij, ki so jih države pripravile, prav tako pa so vlagatelji »zmanjšali stave«, da bo FED agresivno povečal obrestne mere v mesecu marcu.
S&P 500 je v februarju izgubil 3,16 % vrednosti. Ruska federacija je ena najpomembnejših trgovcev za evropska podjetja, kar se odraža v večjem padcu Stoxx Europe 600, in sicer za 3,64 %. Izpostaviti je potrebno tudi vprašanje, kakšen vpliv ima vojna na slovenska podjetja. Krka ima tovarno v Rusiji, kar je tudi najpomembnejši trg v Vzhodni Evropi - v letu 2020 je ruski trg predstavljal kar 33,8 % njihove celotne prodaje. Delnica tega podjetja je od 21. februarja in do konca meseca izgubila kar 22,7 %, od začetka letošnjega leta pa 30 %.
Sankcije
Države po svetu, predvsem države EU in ZDA, so Putina opozorile na vrsto sankcij, ki jih bodo naložile Rusiji v primeru napada na Ukrajino - tako so se začele težke sankcije proti ruskemu finančnemu sistemu, njeni visokotehnološki industriji in premožni eliti. ZDA, EU, Združeno kraljestvo in Kanada so že prepovedale ruskim bankam uporabo SWIFT sistema. Gre za varno omrežje, ki omogoča plačila med 11.000 finančnimi institucijami v 200 državah po svetu. Nemčija je ustavila gradnjo plinovoda Nord Stream 2, celo zgodovinsko nevtralna Švica se je odločila za zamrznitev sredstev določenih ruskih oligarhov, Putina, premierja in zunanjega ministra. ZDA omejuje dostop do visokotehnoloških in najsodobnejših polprevodnikov, kar Rusiji otežuje izdelavo kvalitetnih tehnoloških in vojaških izdelkov ter upočasnjuje gospodarsko rast. Prišlo je do prenehanja poslovanja dveh ruskih največjih bank VTB in Sberbank na ozemljih izven Rusije. Sberbanka se je zaprla tudi v Sloveniji, njene komitente pa naprošajo za odprtje bančnih računov pri drugih bankah. Bančne sankcije nemudoma »zagrizejo« in ustvarijo pomanjkanje financiranja ter ovirajo pritok in odtok kapitala v in izven države.
15. februarja je bilo potrebno za $1 plačati 75 rubljev, danes je za $1 potrebno plačati 108 rubljev. To pomeni 30 % izgubo vrednosti ruskega rublja. Ruska centralna banka je podvojila obrestno mero na 20 %, delnica Gazprom je izgubila 32% vrednosti, njihova obveznica GAZPRU 3 1/8, ki zapade 17. novembra 2023, pa ima ponudbeno ceno 31,6 EUR, kar je 68,4 % nižje od nominalne vrednosti. Bonitetna agencija S&P je znižala bonitetno oceno Rusije na »junk«, in sicer iz BBB- na BB+.
Pogled naprej
Kaj se bo zgodilo v prihodnje je praktično nemogoče predvideti, poskusimo pa lahko oblikovati scenarije glede na dejstva in podatke, ki so trenutno razpoložljivi.
Pri zmerno optimističnemu scenariju predvidimo, da so sankcije, ki jih države nalagajo Rusiji, izjemno težke in ustvarjajo ogromen pritisk, katerega si Putin na dolgi rok ne more privoščiti. Praktično cel zahodni svet se je uprl Putinu in Rusiji, Ukrajino pa podpirajo, ji dobavljajo orožje, medicinske pripomočke, tehnološke izdelke itd. Ruski vojaki in prebivalstvo je razdvojeno, ljudje na ulicah protestirajo in pozivajo k prekinitvi bojevanja. Po tem scenariju pričakujemo relativno hitro sklenitev mirovnega sporazuma. To bi privedlo do rasti delniških trgov in splošnega optimizma na kapitalskih trgih. Centralne banke se bodo po krajšem premoru zopet spopadale z inflacijo kot osrednjim problemom, pričakujemo lahko pospešen cikel dvigovanja obrestnih mer.
Pri zmerno pesimističnemu scenariju predvidimo podaljšanje vojne, pogajanja med Ukrajino in Rusijo niso uspešna, a vojaški spopadi ostanejo omejeni na ozemlje Ukrajine. To bi najverjetneje še naprej višalo, ali vsaj na visokih nivojih vzdrževalo, cene nafte in plina. Podjetja bi občutila disrupcije v dobavnih verigah, kar bi še povečalo inflacijske pritiske na ponudbeni strani in cene bi še naprej rasle, centralne banke pa bi morale premišljeno in previdno dvigovati obrestne mere. Breme rusko ukrajinske vojne bi pritiskalo na delniške trge, še posebej tiste bolj povezane z ruskim gospodarstvom. Pa vendar bi, v kolikor bi bil konflikt omejen na ukrajinsko ozemlje in se ne bi stopnjeval med NATOm in Rusijo, svetovni kapitalski trgi čez čas razvili delno odpornost na novice iz Ukrajine oz. bi vrednost posameznih delnic zopet pričeli ocenjevati na ravni dobičkonosnosti posameznega podjetja v danih razmerah. Sčasoma bi zmerni pozitivni donosi v takem scenariju precej verjetno nagradili vlagatelje.
Zgodovina delniških trgov nas uči, da se cene delnic ob znakih umirjanja konflikta hitro vrnejo na predvojne nivoje in jih s koncem konflikta tudi presežejo.
Pokojninska družba A, d.d.
