V začetku meseca junija je bil objavljen podatek o majski ameriški inflaciji, ki je na mesečni ravni znašala 1 %, na letni ravni pa kar 8,6 %. Evropski statistični urad je prav tako presenetil z informacijo, da  je inflacija maja v evroobmočju znašala 0,8 %, na letni ravni pa kar 8,1 %. Tudi Združeno kraljestvo se bori z visoko inflacijo, ki je v maju znašala  0,7 % oziroma 9,1 % letno. Presenetljivo visoka majska inflacija je izjemno negativno vplivala na kapitalske trge. Še posebej negativno so se odzvale visoko tvegane naložbe, kot so visokotehnološka podjetja in kriptovalute. Indeks tehnoloških delnic Nasdaq je v mesecu juniju izgubil – 8,7 % vrednosti, Bitcoin pa – 41 %. Ameriške delnice (indeks S&P 500) so nižje za – 8,4 %, evropske delnice (indeks STOXX 600) za – 8,2 %. Z majskim porastom inflacije se je spremenila tudi retorika centralnih bank pri dvigovanju obrestnih mer – še ostreje gredo v boj z inflacijo.


*Cenovni indeks, ki ne vključuje donosa od prejetih dividend

Odziv ameriške centralne banke (Fed)
Kot odgovor na vztrajno rast cen je Fed na junijskem zasedanju dvignil referenčno obrestno mero za 0,75 odstotne točke, kar je najvišji dvig po letu 1994, in s tem dvignil zgornjo mejo ciljnega razpona referenčne obrestne mere na 1,75 %. G. Powell ne pričakuje, da bodo tovrstni dvigi postali običajni, kar pomeni, da so nadaljnje intenzitete dvigov odvisne od prihajajočih podatkov o inflaciji (ali strmo raste, ali se začenja umirjati) in trga dela (še vedno izjemno nizka brezposelnost, pri 3,6 %). Kapitalski trgi pričakujejo ciljno stopnjo referenčne obrestne mere za konec leta 2022 pri 3,4 %.

Evropska centralna banka se pripravlja
Predsednica ECB ga. Lagarde še vedno predvideva dvig referenčne obrestne mere meseca julija za 0,25 odstotne točke na -0,25 %, kar je prvi dvig po letu 2011, prav tako pa ECB z julijem zaključi s kvantitativnim sproščanjem. Kapitalski trgi ocenjujejo, da bo referenčna obrestna mera dosegla raven 1,03 % konec 2022. Glede na visoke stopnje inflacije po evropskih državah, predvsem baltskih, kjer je inflacija že presegla 20 %, in na splošno stopnjo inflacije v evroobmočju bo morala ECB reagirati hitreje in okretneje z dvigi obrestnih mer, če želijo dohiteti inflacijo in jo na koncu tudi ustaviti. Ob objavi 8,1 % inflaciji v evroobmočju so se cene evropskih obveznic znižale, donosnosti pa so podivjale. Donosnost nemške 10-letne obveznice je bila konec meseca maja 1,12 %, 14. junija pa je poskočila na 1,74 %. Od konca maja do 14. junija sta se donosnosti 10-letnih državnih italijanskih in grških obveznic zvišali za 106 in 112 bazičnih točk na 4,17 % in 4,67 %.

15. junija je ECB sklicala krizni sestanek zaradi porasta donosnosti grške in italijanske obveznice ter povečanja samih razponov med evropskimi obveznicami, kar bo uravnavala z novim mehanizmom, ki jim dopušča, da zapadle obveznice fleksibilno reinvestirajo z namenom ohranitve zmernih razponov med državnimi obveznicami evrskih držav.

Centralne banke hodijo po minskem polju, kjer ima lahko napačen korak, v katerokoli smer, dolgotrajne in boleče posledice. Če bodo dvigi obrestnih mer prenizki, centralni bankirji tvegajo, da jim inflacija uide izpod nadzora in jo bo težje ustaviti. V kolikor bodo dvigi previsoki, povečajo verjetnost za nastanek recesije. 

Vpliv inflacije na potrošnike
Izredno negativno razpoloženje potrošnikov se še naprej nadaljuje. Svoje počutje opisujejo izredno pesimistično. Visoka inflacija namreč najeda njihovo kupno moč. Višanje obrestnih mer draži posojila, posledično so večji nakupi, kot so hiša, stanovanje, avto itd., manj dostopni, prav tako pa se dražijo naftni derivati in hrana.

Države poskušajo omejiti rast cen z regulacijo, znižanjem trošarin ali odpovedmi posameznih dajatev (v Sloveniji je npr. dizel cenejši na račun odpovedi okoljskim dajatvam državi). V številnih državah visoka inflacija že sproža višje plačne zahteve zaposlenih. Zaposleni v angleških železnicah in pošti stavkajo za višje plače in ohranitev delovnih mest. V Nemčiji je v mesecu juniju parlament sprejel zakon za dvig minimalne urne postavke z 9,82 EUR/uro na 12 EUR/uro od 1. oktobra letošnjega leta dalje.

Postavi se vprašanje, kaj se bo zgodilo v Sloveniji in ostalih državah, ko se bodo cene energetske draginje v polnejši meri prelile na končne potrošnike in bodo položnice za ogrevanje in elektriko  najverjetneje še precej višje.

 

 

Pokojninska družba A, d.d.

 

 

 

 

 

 

NAROČITE SE NA SVEŽE NOVOSTI IZ PODROČJA:

  • Finančnih trgov
  • Pokojninskega varčevanja

Preberi vsebino

Pogosta vprašanja

Ker je edino varčevanje, ki ga država spodbuja z davčno olajšavo. Od premij v primeru kolektivnega zavarovanja ni potrebno plačati nobenih prispevkov in dajatev, v primeru individualnega zavarovanja, pa se vplačane premije upoštevajo pri zniževanju osnove za obračun dohodnine.

Postopek za vključitev je zelo enostaven:

  • v primeru individualnega zavarovanja izpolnite spletni obrazec ali pa pristopno izjavo in nam jo podpisano posredujete nazaj po pošti oziroma sken po elektronski pošti;
  • v primeru kolektivnega zavarovanja pa vas prosimo za izpolnitev spletnega obrazca in v najkrajšem možnem času vam bomo pripravili ponudbo za podjetje.

Poznamo kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje prek delodajalca (premije financira delodajalec, delno lahko tudi zaposleni) ali individualno dodatno pokojninsko zavarovanje, kjer premije v celoti financiramo sami individualno.

Vsa pogosta vprašanja