Ljubljana, 5. september 2022 – Julijski optimizem na kapitalskih trgih se je nadaljeval do sredine avgusta. Ameriške delnice so zabeležile +4,5% rast vrednosti, evropske delnice pa +1% rast. Letna inflacija se je v ZDA julija znižala iz 9,1% na 8,5% predvsem na račun pocenitve nafte, katere cena je ostala tudi v avgustu pod 100 dolarji. Upočasnitev rasti cen je v prvih dneh avgusta vzbudila žarek upanja med investitorji, da bo ameriška centralna banka (Fed) nadaljevala z manj agresivnimi dvigi obrestnih mer, kar pojasnjuje rast na delniških trgih.
*Cenovni indeks, ki ne vključuje donosa od prejetih dividend
G. Powell je 26. avgusta kratko in jedrnato sporočil namene ameriške centralne banke in s tem streznil pričakovanja kapitalskih trgov. Nakazal je na nadaljnjo dvigovanje obrestnih mer in hkrati pritrdil, da je potrebno obrestne mere obdržati na višjih ravneh dlje časa, če želimo ustaviti rast cen. Odločitev Feda so podkrepili podatki o še vedno izjemno nizki brezposelnosti pri 3,5% in pritiskih na dvig plač.
Delniški trgi so se negativno odzvali in ameriške delnice so mesec avgust zaključile -4,2% nižje kakor julija. Predvsem so utrpele izgube tvegane naložbe, in sicer tehnološke delnice so se pocenile za -4,6% ter bitcoin za -15,1%. Besede g. Powella so imele močan vpliv tudi na donosnost ameriške dvoletne obveznice, ki je bila s koncem avgusta na najvišjem nivoju od leta 2007 pri 3,49%.
Cene energentov v evro območju
Kapitalski trgi v septembru pričakujejo odločen dvig referenčne obrestne mere ECB, in sicer ocenjujejo stopnjo dviga med 0,50 in 0,75 odstotne točke. Letna inflacija je v evro območju v avgustu narastla na 9,1%, pri čemer je treba upoštevati, da evrske države blažijo stroške energentov z znižanjem stopnje DDV, trošarin ali celo določajo najvišjo dovoljeno ceno, po kateri lahko proizvajalci prodajajo te energente. Glede na to, da je cena elektrike za 1 leto naprej v Nemčiji dosegla vrh v avgustu blizu 1000 EUR/MWh in konec meseca obstala pri 580 EUR/MWh (pred 1 letom je bila cena zgolj 73 EUR/MWh), je realna inflacija nekoliko višja od zabeležene. Elektrika je danes prisotna povsod, pri proizvodnji, transportu, doma in tako visoke cene posledično dražijo tudi končne izdelke ter storitve. Prav tako je bila cena plina na nizozemski borzi pred letom dni 33 EUR/MWh, konec avgusta je znašala cena visokih 240 EUR/MWh, cenovni vrh sredi meseca pa je presegel 280 EUR/MWh.
Cene so se v Evropi umirile, ko so zaloge plina dosegle 80% kapacitet plinskih skladišč oziroma hranilnikov. Te kapacitete se še dodatno polnijo pred začetkom kurilne sezone, kar pa povečuje verjetnost, da bo Evropa zimo prestala brez prisilnih redukcij plina. Dodatno je k znižanju cen pripomogla EU, ki pripravlja ukrepe, s katerimi bo kratkoročno omejila skokovito naraščajoče cene energije.
Kaj se dogaja v Združenem kraljestvu?
Združeno kraljestvo je ubralo drugačni pristop pri spopadu z zgodovinsko visokimi cenami energentov. Regulatorji postopoma prelivajo višje cene plina na gospodinjstva in podjetja. Naslednja podražitev je stopila v veljavo s septembrom, torej oktobra bodo položnice višje. Če je povprečno gospodinjstvo v lanskem letu plačalo okoli 1200 funtov za energijo, bo ta račun od oktobra dalje skoraj trikrat višji, in sicer 3300 funtov za celo leto. Trgi pričakujejo, da se bo ta cena še povišala z vstopom v novo leto. Višje cene energentov posledično pomenijo tudi višjo inflacijo, ki je v Združenem kraljestvu v juliju znašala 10,1%. Angleška centralna banka napoveduje rast inflacije na 13,1% v zadnjem kvartalu letošnjega leta.
Vstopili smo v obdobje rigidne in povišane inflacije. Po sprostitvi omejitev za zajezitev novega koronavirusa, se je celotni »prisilno privarčevani« denar sprostil v obtok, ki je začel ustvarjati pritiske na višanje cen dobrin in storitev. Dodatni šok, predvsem v Evropi, je ustvarila rusko-ukrajinska vojna, ki je z omejevanjem količin energentov ponesla ceno plina in elektrike v višave. V prihodnjih mesecih bosta ključna predvsem dva dejavnika, ki bosta vplivala na kapitalske trge – dvig obrestnih mer centralnih bank v boju z inflacijo ter umiritev cen energentov, kar pa že nakazujejo zadnji dnevi v avgustu (zaradi cenovnih kapic oziroma zapolnjenih plinskih skladišč na 80,4%).
Pokojninska družba A, d.d.
