Septembra so centralne banke utrdile sporočilo, da je inflacija previsoka, prerazširjena in da pričenjajo odločen boj proti njej, tudi za morebitno ceno recesije. Obrestne mere so se posledično izredno povišale, cene delnic v splošnem močno znižale.

Ameriška centralna banka – 21.9.2022 so referenčno obrestno mero dvignili za 0,75 odstotne točke na razpon med 3,00 % in 3,25 %. Izjavo so pospremili z grafom točkovnih napovedi, ki je pokazal njihovo pričakovanje, da bodo obrestno mero dvigovali vse do 4,625 % v letu 2023. V izjavah in odgovorih novinarjem je bil g. Powell jasen: odločen boj proti inflaciji, tudi oz. z namenom rahlo povišane (trenutno zgodovinsko nizke) brezposelnosti oz. zmerne recesije. Kapitalski trgi so mu prisluhnili in sedaj pričakujejo vrh obrestnih mer spomladi 2023 pri cca. 4,5 %.

Donosnost do dospetja 2-letne ameriške državne obveznice je v septembru posledično porasla iz 3,5 % na 4,2 %, 5-letne iz 3,35 % na 4 % ter 10-letne iz 3,2 na 3,75 %. Ameriški delniški indeks S&P 500 je v septembru upadel za – 9,34 %.

Evropska centralna banka – 8.9.2022 so referenčno obrestno mero (depozitno obrestno mero) dvignili za 0,75 odstotne točke na 0,75 %. To je bil prvi dvig ECB za 0,75 odstotne točke v zgodovini obstoja ECB. Hkrati so ocenili, da bodo odločni dvigi potrebni tudi na naslednjih nekaj zasedanjih. Sporočilo je bilo jasno: inflacija evro območja pri 9,1 % je previsoka, vgrajena in prenevarna. Začenja se odločen boj proti njej. ECB pričakuje umiritev inflacije na 5,5 % v 2023 in zatem vrnitev na 2,3 % v 2024. Gospodarstvo evro območja pa se bo v 2023 praktično ustavilo tudi po napovedih ECB (rast BDP: +0,9 % v 2023). Kapitalski trgi so jim prisluhnili in sedaj pričakujejo vrh obrestnih mer ECB spomladi 2023 pri cca. 3 %.

Donosnost do dospetja 2-letne nemške državne obveznice je v septembru posledično porasla iz 1,2 % na 1,7 %, 5-letne iz 1,4 % na 1,9 % ter 10-letne iz 1,5 % na 2,1 %. Evropski delniški indeks STOXX 600 je v septembru upadel za – 6,57 %.

Angleška centralna banka (BOE) – 22.9.2022 so referenčno obrestno mero dvignili za 0,5 odstotne točke na 2,25 %. To je bil njihov že sedmi letošnji dvig referenčne obrestne mere in drugi zaporedni za 0,5 odstotne točke. Številni so/smo pričakovali še višji dvig, trije od osmih članov odbora so tudi glasovali za višji dvig. Hkrati so vsi soglasno glasovali za znižanje portfelja angleških državnih obveznic za 80 mrd GBP v naslednjih 12 mesecih (kvantitativno zategovanje). Zamrznitev cen energije s strani angleške vlade (kar niža pričakovano inflacijo v naslednjih mesecih) ter slabši gospodarski obeti in zelo slabo razpoloženje angleških gospodinjstev so bili razlog, da so se angleški centralni bankirji vzdržali močnejšega dviga. Rekordno nizko brezposelnost, rastoče plače in dvomestno inflacijo so za trenutek postavili v ozadje, a ne za dolgo. Nova predsednica vlade ga. Truss je ob nastopu mandata nemudoma izvedla v kampanji obljubljeno in močno znižala številne davke. Kapitalski trgi niso bili navdušeni. V okolju visoke inflacije in nizke brezposelnosti pač močni ekspanzivni fiskalni ukrepi (npr. splošno nižanje davkov) dodatno krepijo povpraševanje in posledično pričakovano inflacijo. To je pognalo obvezniške trge v paniko in donosnosti angleških obveznic v višave. BOE je morala odreagirati in je objavila, da bo kupovala dolgoročne državne obveznice v neomejenih količinah do umiritve razmer na obvezniškem trgu. Ukrep je zaenkrat deloval. Donosnost 30-letne angleške državne obveznice se je spustila iz 5 % nazaj pod 4 %.

Septembrsko sporočilo centralnih bank je jasno: visoka inflacija je večje zlo kot rahla recesija in zahteva odločno višje obrestne mere, ki jih bodo centralne banke uvedle v naslednjih mesecih. Kapitalski trgi so temu prisluhnili in ustrezno že danes dvignili nivo donosnosti obvezniških naložb. Septembrsko opozorilo je bilo še bolj jasno in odločno: v času visoke inflacije, energetske draginje, ki se postopoma vgrajuje v cene in zgodovinsko nizke brezposelnosti, ni prostora za eksperimente z ekspanzivnimi fiskalnimi ukrepi. Za umiritev inflacije je potrebna restriktivna denarna politika (dvigi obrestnih mer in kvantitativno zategovanje) ter restriktivna fiskalna politika. Slednja je v okolju energetske draginje praktično neizvedljiva, potrebna je pomoč energetskemu sektorju in ranljivim gospodinjstvom. A kot poudarja ECB naj bodo ti ukrepi ciljno usmerjeni in odmerjeni, da pomoč dobijo res tisti, ki jo potrebujejo in v potrebnem obsegu. Preobsežna pomoč (ga. Truss je močno splošno nižanje davkov utemeljila tudi z bojem proti energetski draginji) namreč krepi inflacijo in s tem povzroča cel kup novih, še večjih problemov.

Pokojninska družba A, d.d.

NAROČITE SE NA SVEŽE NOVOSTI IZ PODROČJA:

  • Finančnih trgov
  • Pokojninskega varčevanja

Preberi vsebino

Pogosta vprašanja

Ker je edino varčevanje, ki ga država spodbuja z davčno olajšavo. Od premij v primeru kolektivnega zavarovanja ni potrebno plačati nobenih prispevkov in dajatev, v primeru individualnega zavarovanja, pa se vplačane premije upoštevajo pri zniževanju osnove za obračun dohodnine.

Postopek za vključitev je zelo enostaven:

  • v primeru individualnega zavarovanja izpolnite spletni obrazec ali pa pristopno izjavo in nam jo podpisano posredujete nazaj po pošti oziroma sken po elektronski pošti;
  • v primeru kolektivnega zavarovanja pa vas prosimo za izpolnitev spletnega obrazca in v najkrajšem možnem času vam bomo pripravili ponudbo za podjetje.

Poznamo kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje prek delodajalca (premije financira delodajalec, delno lahko tudi zaposleni) ali individualno dodatno pokojninsko zavarovanje, kjer premije v celoti financiramo sami individualno.

Vsa pogosta vprašanja