V mesecu oktobru je na kapitalskih trgih prevladalo optimistično razpoloženje vlagateljev, ne glede na strah pred rastočo inflacijo, geopolitičnimi trenji in možnostjo recesije. Ameriške delnice so se podražile za +8,0%, evropske za +6,3% in slovenske za +5,7%. Inflacija v evro območju je v oktobru znašala 10,7% in 9,9% v Sloveniji, v ZDA pa je v septembru znašala 8,2%. Lahko pričakujemo, da se bo inflacija v bližnji prihodnosti umirila?
Boj centralnih bank
Evropska centralna banka (ECB) je v boju proti še vedno rastoči inflaciji, ki postaja vedno bolj zakoreninjena, ponovila ogromen dvig referenčne obrestne mere za 75 bazičnih točk na 1,5%. Trgi pričakujejo do jeseni naslednjega leta, da bo ECB še naprej dvigala referenčno obrestno na nekaj
manj kot 3%. Ameriška centralna banka (Fed) je v začetku novembra dvignila zgornjo mejo referenčne obrestne mere za 75 bazičnih točk na 4%. Kapitalski trgi v ZDA pričakujejo nadaljnje dvige Feda do približno 5% do marca naslednjega leta, kjer naj bi se referenčna obrestna mera tudi ustavila. Powell je izpostavil, da je potrebno dvigniti referenčno obrestno mero dovolj visoko, da le-ta postane primerno restriktivna in začne vplivati na rast cen – kar pa se zgodi, ko so obrestne mere visoko dlje časa.
Cene plina in elektrike
Cena plina se je v zadnjih dveh mesecih pričela normalizirati. Na nizozemski borzi je cena plina za 1 leto naprej v avgustu dosegla vrh pri 280 EUR/MWh in se je do konca oktobra pocenila na 125 EUR/MWh. Cena za 1 dan naprej pa je zgolj 40 EUR/MWh. Ključni razlog za znižanje cen je v toplejšem oktobru, ki je nekoliko prestavil kurilno sezono, in polna skladišča plina (95% napolnjena skladišča v Evropi konec oktobra). Cena nemške elektrike za 1 leto naprej se je od vrha pri 1000
EUR/MWh pocenila na 370 EUR/MWh. Ta dva energenta sta ključna pri proizvodnih in storitvenih dejavnostih, njuna pocenitev pa pozitivno vpliva na kapitalske trge, kar je bilo vidno z rastjo v mesecu oktobru.
Evropske države večinoma uvajajo kapice na cene energentov, da gospodinjstva in podjetja niso preobremenjena z visokimi računi le-teh, stroške pa zaenkrat krijejo države. Porabniki tako nimajo motivacije za zmanjšanje obsega delovanja, saj imajo skoraj enake pogoje, kakor pred zvišanjem cen energentov. Inflacija bi torej bila višja, če bi te kapice ukinili in cene energentov popolnoma prelili na končne odjemalce. Na višjo inflacijo pa energenti ne bi vplivali zgolj neposredno, ampak tudi posredno preko podražitve ostalih proizvodov in storitev – dražja bi bila proizvodnja hrane in pijače, oblačil, obutev, avtomobilov itd. Vprašanje je, koliko časa lahko države nase prevzemajo stroške visoke cene plina in elektrike, če se v prihodnje ti ne pocenita.
Plače in trg dela
V Združenem kraljestvu so plače nominalno zrastle za 6,0%, realno pa so se znižale za 5,1% zaradi 10,1% inflacije. V ZDA so plače nominalno zrastle za 6,3%, realno pa znižale za 1,9%. Obe državi imata še vedno rekordno nizko brezposelnost pri 3,80% in 3,57%. V Sloveniji je stopnja brezposelnosti pri 4,2%, do avgusta pa so po podatkih SURSa neto plače na letni ravni zrastle za 6,8%. Z oktobrom so se plače javnim uslužbencem dvignile za 4,5% ter dobili so poračun regresa do 50. plačnega razreda. V prihodnjem letu pa se bodo plače javnim uslužbencem dvignile še za en plačni razred, kar je približno 3,7%.
Kaj lahko pričakujemo?
Težko si je predstavljati, da se bo inflacija v prihodnjem letu že močno ohladila. Skoraj 15 let smo živeli v obdobju izjemno nizkih ali celo negativnih obrestnih mer, ki so spodbujala gospodarstva. Med pandemijo koronavirusa smo dobili znatne zneske finančne pomoči. Trenutno imamo zasičen trg dela, kjer je rekordno število zaposlenih, ki imajo razpoložljivi dohodek, s katerim trošijo in krepijo inflacijo, hkrati pa jim rastejo tudi plače. Dolgoletno ekspanzivno denarno in fiskalno politiko je potrebno zavreti s strogo restriktivno monetarno in fiskalno politiko, če želimo, da se cene začnejo ohlajevati. Na kratek rok lahko pričakujemo rahlo upočasnitev rasti cen, vendar nas bo najverjetneje še nekaj časa spremljala povišana inflacija.
Pokojninska družba A, d.d.
