V zadnjem letu se je svet izjemno spremenil. Inflacija je sprožila verižno reakcijo dogodkov, od dvigov referenčnih obrestnih mer centralnih bank, do plačnih zahtev zaposlenih z namenom ohranjanja realne kupne moči. Eden izmed večjih vplivov na rast cen so imeli v prvi vrsti nafta, plin in elektrika. Inflacijska pričakovanja se umirjajo in Kitajska je sprostila ničelno toleranco do covid-19.

Gibanje cen energentov
Cena plina za 1 leto naprej na nizozemski borzi je dosegla vrh pri 281 EUR/MWh konec avgusta prejšnjega leta. Takrat je bila prisotna precejšnja negotovost, kako bo Evropa prebrodila zimo brez ruskega plina. Plinska skladišča v Evropi so bila takrat napolnjena na približno 80 % kapacitet, polnila so se pa naprej do sredine novembra, ko so dosegla približno 95 % kapacitet. Do današnjega dneva se je tudi nižala cena plina (na dan 11. 1. 2023 je bila cena plina slabih 70 EUR/MWh), saj smo postali optimistični, da bo dovolj zalog za to zimo. Na nižanje cene plina je vplival tudi precej toplejši začetek zime. Cena elektrike za 1 leto naprej v Nemčiji je prav tako dosegla vrh pri 980 EUR/MWh konec avgusta, do 12. 1. 2023 pa se je cena znižala na 177 EUR/MWh. Cena nafte brent se nahaja nekje na območju 84 dolarjev.

Inflacijska pričakovanja
Inflacija v ZDA se je od vrha pri 9,1 % v juniju znižala na 7,1 % v novembru. Evro območje nekoliko zaostaja za ZDA in je imelo vrh inflacije pri 10,6 % v oktobru, ki se je znižala na 9,2 % v decembru. Decembra sta ameriška centralna banka (Fed) in Evropska centralna banka (ECB) ponovno dvignili referenčne obrestne mere. Fed je zvišal zgornjo mejo referenčne obrestne mere za 50 bazičnih točk na 4,5 %, ECB pa je prav tako dan kasneje dvignila referenčno obrestno mero za 50 bazičnih točk na 2,00 %.

Inflacija se je v zadnjem četrtletju prejšnjega leta predvsem znižala na račun nižjih cen energentov. Kapitalski trgi tako pričakujejo tudi nadaljnje premagovanje inflacije. Vrh dvigov Feda in njihove referenčne obrestne mere pričakujejo pri malo manj kot 5 % sredi tega leta in nato nižanje do 4,2 % v začetku naslednjega leta. Kljub pričakovanjem trgov pa so centralni bankirji jasno izpostavili, da je potrebno dvigniti referenčno obrestno mero nekoliko nad 5 % in jo tam dlje časa držati ter da zadnje nižanje inflacije še ne pomeni zmage tega boja. Trgi za ECB pričakujejo vrh referenčne obrestne mere pri 3,35 %, kjer naj bi tudi nekaj časa ta nivo obdržala.

Sproščanje strogih omejitev na Kitajskem
Kitajska je z decembrom sprostila dolgotrajne, stroge omejitve ničelne tolerance do covid-19. S tem posledično prihaja ponovni zagon gospodarstva in podjetij, ki bodo postopoma lahko zapolnila ponudbene vrzeli. Kitajski turisti imajo ponovno možnost potovati, vendar so nekatere razvite države po svetu že uvedle določene omejitve za turiste, ki prihajajo s Kitajske (nošenje mask na letalu, testiranje pred letom, testiranje po pristanku).

Pogled naprej
Novo leto se je začelo z rastjo cen delnic. Ameriške delnice so se podražile za +3,4 %, evropske za +6,0 % in kitajske delnice za +8,8 %. Kaj bo v prihodnje, je nemogoče zagotovo napovedati, pričakujemo pa lahko višje kitajsko povpraševanje po nafti in plinu  ter posledično njuno podražitev (npr. ponovni polni zagon kitajske industrije in mednarodnih letov v in iz Kitajske). Podražitev energentov in surovin bi okrepila inflacijske pritiske. V novem letu cenejša plin in elektrika v Evropi znižujeta inflacijo in omogočata boljše pogoje poslovanja podjetjem, a kaj ko je njuna cena močno odvisna od temperatur. Zaostritev rekordno mile zime ju lahko hitro podraži. Torej, čeprav se inflacija v zadnjih tednih znižuje, le-ta morda v 2023 vseeno ponovno preseneti in bo bolj trdovratna, kot danes pričakujejo tržni udeleženci.

Pokojninska družba A, d.d.

NAROČITE SE NA SVEŽE NOVOSTI IZ PODROČJA:

  • Finančnih trgov
  • Pokojninskega varčevanja

Preberi vsebino

Pogosta vprašanja

Ker je edino varčevanje, ki ga država spodbuja z davčno olajšavo. Od premij v primeru kolektivnega zavarovanja ni potrebno plačati nobenih prispevkov in dajatev, v primeru individualnega zavarovanja, pa se vplačane premije upoštevajo pri zniževanju osnove za obračun dohodnine.

Postopek za vključitev je zelo enostaven:

  • v primeru individualnega zavarovanja izpolnite spletni obrazec ali pa pristopno izjavo in nam jo podpisano posredujete nazaj po pošti oziroma sken po elektronski pošti;
  • v primeru kolektivnega zavarovanja pa vas prosimo za izpolnitev spletnega obrazca in v najkrajšem možnem času vam bomo pripravili ponudbo za podjetje.

Poznamo kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje prek delodajalca (premije financira delodajalec, delno lahko tudi zaposleni) ali individualno dodatno pokojninsko zavarovanje, kjer premije v celoti financiramo sami individualno.

Vsa pogosta vprašanja