Indeksi rasti cen so se dodatno znižali v mesecu januarju. Letna stopnja ameriške inflacije se je v decembru znižala z 7,1% na 6,5%, zadnji podatek za letno stopnjo inflacije v evro območju pa je še vedno za mesec december pri 9,2%, za mesec januar pa jo Eurostat ocenjuje na 8,5%. Ameriške delnice so se od začetka leta podražile za +7,25% in evropske za +9,01%. Centralne banke se počasi bližajo meji, kjer bodo referenčne obrestne mere dovolj visoke (restriktivne).
Odziv centralnih bank
Podatki o nadaljnji upočasnitvi rasti cen je Ameriško centralno banko (Fed) spodbudila k manjšemu dvigu referenčne obrestne mere. Fed je na zasedanju v začetku februarja dvignil zgornjo mejo referenčne obrestne mere za 25 bazičnih točk iz 4,50% na 4,75% (na prejšnjem zasedanju v decembru so dvignili referenčno obrestno mero za 50 bazičnih točk). Kljub jasnim sporočilom uradnikov centralne banke, ki so izpostavili nadaljnje dvige referenčne obrestne mere na nekaj več kot 5% do sredine leta in nato držanje te obrestne mere na povišanih nivojih do konca leta, trgi še vedno ne želijo teh smernic vključiti v cene delnic. Pričakujejo, da bo Fed v drugi polovici leta že pričel z nižanjem referenčne obrestne mere. Predsednik Feda Jerome Powell je v svoji izjavi večkrat uporabil besedo dezinflacija, vendar je še prehitro za zmagoslavje nad inflacijo. Drži, da se rast cen blaga in dobrin umirja, ampak se gonilo inflacije preusmerja na storitve, kar lahko povzroči bolj zakoreninjene cenovne pritiske.
V začetku februarja je prav tako imela zasedanje Evropska centralna banka (ECB), ki je nadaljevala z dvigom za 50 bazičnih točk iz 2,00% na 2,50%. Trgi pričakujejo nadaljnje dvige na nekaj manj kot 3,50% do polovice leta in nato držanje referenčne obrestne mere na tem nivoju do konca leta. Predsednica ECB Lagarde je med drugim potrdila, da bodo najverjetneje na naslednjem zasedanju dvignili referenčno obrestno mero za dodatnih 50 bazičnih točk. ECB nekoliko zaostaja za Fedom, zato so višji dvigi referenčne obrestne mere primerni.
Trg dela in razpoloženost potrošnikov
Trg dela v ZDA se presenetljivo dobro drži, kljub dvigom referenčne obrestne mere centralne banke. Stopnja brezposelnosti v ZDA je dosegla nov najnižji nivo od leta 1969 pri 3,4%. V ZDA se je v januarju zaposlilo več kot 500.000 ljudi, kar je občutno preseglo napovedi (185.000 ljudi). Razlog je, da v določenih panogah še ni prišlo do polne normalizacije na trgu dela. Podjetja v dejavnosti gostinstva, letalstva, turizma in podobnih panogah še vedno potrebujejo nove zaposlene. V prejšnjih mesecih so imela ta podjetja »premor« od zaposlovanja zaradi strahu pred recesijo, ki pa se počasi razblinja. Tudi predsednik Feda Powell je izpostavil, da je pomanjkanje delovne sile bolj strukturni problem, kot ciklični. Nasičen trg dela pri rekordno nizki stopnji brezposelnosti pregreva gospodarstvo, še posebej pa ustvarja pritisk na rast cen storitev. V kombinaciji z rastjo plač lahko to vodi v plačno-inflacijsko spiralo, zato ni razloga, da bi Fed že pričel z nižanjem obrestnih mer. Tudi pogled gospodinjstev in podjetij se je v zadnjih mesecih izboljšal. Strah pred inflacijo se je nekoliko zmanjšal, cena brent nafte se je umirila in se giblje okoli 85 dolarjev.
Kaj lahko pričakujemo v prihodnje?
Glede na izjemno nizke stopnje brezposelnosti v ZDA in evro območju (rekordno nizko pri 6,6%), rast plač oziroma stavkovnih zahtevah po višjih plačah lahko pričakujemo povišane pritiske na rast cen storitev, ki je za centralne banke eden izmed zaskrbljujočih indikatorjev, ki kaže na bolj zakoreninjeno inflacijo. Optimizem se kaže tudi v rasti cen delnic. Ameriško gospodarstvo se zaenkrat dobro prilagaja na višje obrestne mere, vendar se je potrebno zavedati, da je inflacija še vedno povišana in previsoka, da bi se boj zaključil. Ko vse te dejavnike združimo, ni razloga, da Fed in ECB ne bi dodatno zvišala referenčnih obrestnih mer v primeru, da postane inflacija »trmasta« in ne nadaljuje poti proti 2%. Tržni udeleženci sicer pričakujejo hitro vrnitev inflacije na ciljno območje 2%. Trenutni podatki pa zaenkrat še vseeno kažejo, da bo boj z inflacijo daljši in težji.
Vir: Bloomberg
Pokojninska družba A, d.d.
