Centralne banke po svetu se še naprej vztrajno borijo proti inflaciji, ki postaja vedno bolj vztrajna in zakoreninjena. Kljub rekordnim dvigom referenčnih obrestnih mer v relativno kratkem času, se inflacija še vedno ni (in v bližnji prihodnosti tudi ne kaže, da se bo) približala ciljni meji 2%, tako v Evropi kot tudi ZDA. Kapitalski trgi v cene vključujejo pričakovanja za konec dvigov referenčnih obrestnih mer centralnih bank na višjih nivojih, kakor so sprva predvidevali, kar tudi povečuje nevarnost recesije.

Gospodarstvo, inflacija in centralne banke
V ZDA se je letna stopnja inflacije v mesecu februarju dodatno znižala, in sicer iz 6,5% na 6,4%. Stopnja brezposelnosti je še vedno na rekordno nizkih 3,4%. Glede na januarske podatke plače v ZDA v povprečju še vedno rastejo pri 6,1%, kar pomeni, da realno gledano rast plač že praktično dohiteva inflacijo. Amerika je v zadnjem kvartalu prejšnjega leta zabeležila rast BDP pri 2,7%. Vsi ti podatki so pokazatelji močnega ameriškega gospodarstva, kljub dvigu zgornje meje referenčne obrestne mere v zadnjem letu za 450 bazičnih točk oziroma iz 0,25% na 4,75%. Predsednik ameriške centralne banke (Fed) Jerome Powell je na zadnjem zasedanju izpostavil, da čeprav se inflacija nekoliko umirja, ostaja še vedno previsoka, zato bo zelo verjetno potrebno v prihodnje dvigniti referenčne obrestne mere višje, kakor so to pričakovali decembra. Trgi ocenjujejo vrh cikla dvigovanja pri približno 5,6% do meseca julija ter kasneje postopno nižanje.

Bolj kot se Fed z dvigi referenčne obrestne mere približa nivoju jedrne inflacije, ki je v ZDA v januarju znašala 5,6%, bolj restriktivno deluje monetarna politika in posledično zavira inflacijo. Komentarji g. Powella so spremenili pričakovanja trgov in ta pričakovanja so se zadnje tedne vključevala v cene naložb. Donosnosti na državnih obveznicah so spet narasle, in sicer donosnost 10-letne ameriške državne obveznice je presegla mejo 4,0%, hkrati pa je tudi donosnost 2-letne ameriške državne obveznice presegla mejo 5,0%.

V evro območju se je inflacija v mesecu januarju znižala iz 9,2% na 8,6%. Stopnja brezposelnosti evro območja ostaja na rekordno nizkih 6,6% in stopnja rasti plač se s strani Evropske centralne banke (ECB) ocenjuje pri 5,0%. Tudi v evro območju so gospodarstva držav stabilna, ECB pa ob višji inflaciji še nekoliko bolj zaostaja za Fedom, zato se pričakuje marca dodatni dvig za 50 bazičnih točk, kjer bo referenčna obrestna mera dosegla 3,0%. Za ECB trgi ocenjujejo nadaljnje dvige do čez 4,0% do septembra letošnjega leta, kjer bodo referenčno obrestno mero tudi pustili povišano nekaj časa. Donosnost 10-letne nemške državne obveznice je trenutno pri približno 2,69%.

Potrošniško razpoloženje
V ZDA s Consumer Confidence indeksom preverjajo razpoloženje v trenutni situaciji ter kakšna imajo pričakovanja potrošniki v prihodnje. Zaradi nasičenega trga dela (močno povpraševanje po delovni sili in veliko razpisanih prostih delovnih mest) je trenutno razpoloženje še nekoliko optimistično, vendar pa so pričakovanja za prihodnost vedno slabša (nivo indeksa pod 80 pogosto signalizira povečano verjetnost recesije v obdobju naslednjega leta). Stopnja varčevanja Američanov je dosegla rekordno visoke nivoje med letoma 2020 in 2022, kar je bila posledica fiskalnih spodbud med pandemijo koronavirusa. Po letu 2021, ko se je gospodarstvo odprlo in so se korona omejitve sprostile, se je začel ta denar porabljati, rastoča inflacija pa je ustvarila dodaten, očiten pritisk, saj je trenutna stopnja varčevanja na izjemno nizkem nivoju pri 4,7%, dolgoročno povprečje pa se giblje med 7,0% in 9,0%. Hkrati tudi privarčevana sredstva potrošnikov počasi kopnijo.

Kako naprej?
Nekatera tehnološka podjetja (Meta, Google, Microsoft) so že pričela z zmanjševanjem števila zaposlenih, vendar dokler bo trg dela nasičen, brezposelnost rekordno nizka, inflacija pa še vedno previsoka, centralni bankirji nimajo razlogov za upočasnitev dvigovanja obrestnih mer, kaj šele nižanje le-teh. V upanju na dolgoročno nizko brezposelnost in gospodarsko stabilnost je potrebno inflacijo ukrotiti in ta bo glede na trenutne podatke ostala z nami še kar nekaj časa, za začetek pa lahko njeno znižanje okrepimo z dodatnimi dvigi obrestnih mer.

Kako so navedene razmere na finančnih trgih vplivale na poslovanje pokojninskih skladov v upravljanju Pokojninske družbe A, d.d. lahko preverite na povezavi.

Pokojninska družba A, d.d.

NAROČITE SE NA SVEŽE NOVOSTI IZ PODROČJA:

  • Finančnih trgov
  • Pokojninskega varčevanja

Preberi vsebino

Pogosta vprašanja

Ker je edino varčevanje, ki ga država spodbuja z davčno olajšavo. Od premij v primeru kolektivnega zavarovanja ni potrebno plačati nobenih prispevkov in dajatev, v primeru individualnega zavarovanja, pa se vplačane premije upoštevajo pri zniževanju osnove za obračun dohodnine.

Postopek za vključitev je zelo enostaven:

  • v primeru individualnega zavarovanja izpolnite spletni obrazec ali pa pristopno izjavo in nam jo podpisano posredujete nazaj po pošti oziroma sken po elektronski pošti;
  • v primeru kolektivnega zavarovanja pa vas prosimo za izpolnitev spletnega obrazca in v najkrajšem možnem času vam bomo pripravili ponudbo za podjetje.

Poznamo kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje prek delodajalca (premije financira delodajalec, delno lahko tudi zaposleni) ali individualno dodatno pokojninsko zavarovanje, kjer premije v celoti financiramo sami individualno.

Vsa pogosta vprašanja