Marca je gibanje kapitalskega trga narekoval predvsem bančni sektor, ko je ob propadu Signature Bank ter Sillicon Valley Bank (SVB) zavladal precejšen strah. Ob posegu centralnih bank in regulatorjev je delniškim trgom uspelo zaključiti mesec z rastjo, donosnosti obveznic pa so močno upadle. Ameriške delnice so se marca podražile za +3,51%, evropske pa so se rahlo pocenile, in sicer za -0,32%. Donosnost ameriške 10-letne državne obveznice se je znižala s 3,92% na 3,47%, donosnost nemške 10-letne državne obveznice pa se je znižala z 2,64% na 2,29%. V začetku aprila je Organizacija držav izvoznic nafte OPEC najavila zmanjšanje količine proizvodnje nafte za milijon sodov na dan, kar pri še vedno problematični inflaciji ne deluje spodbudno.
»Bančna kriza«
SVB je bila ključna banka za veliko tehnoloških in ostalih start-up podjetij v tveganih panogah, kar pomeni, da so bili depoziti v večini primerov strank višji od 250.000 dolarjev, kolikor je zgornja meja zavarovanih depozitov v ZDA. Banka je depozite nalagala v dolgoročne državne obveznice, ki so imele izjemno nizke donosnosti. Te obveznice, ki so predstavljale več kot 55% sredstev, bi morala banka držati do zapadlosti, kar predstavlja visoko tveganje v primeru povečanega števila dvigov depozitov. Ker so se v zadnjem letu obrestne mere rekordno dvignile, so se vrednosti teh obveznic močno znižale. Ko so imetniki depozitov to ugotovili, so začeli množično dvigovati svoj denar in banka ni bila dovolj likvidna, da bi lahko zagotovila vse dvige in je zato propadla. Podobno težavo je imela Signature Bank, ki je bila še nekoliko bolj tvegana zaradi poslov povezanih s poslovanjem kripto valut.
Deponente je postalo strah, in da bi preprečili nadaljnje navale na banke, je vskočila ameriška centralna banka (Fed), ki je zagotovila potrebno likvidnost za poplačilo vseh depozitov teh dveh bank. Ključni problem SVB in Signature Bank je bil predvsem nezadostna likvidnost, ki je bila posledica slabe naložbene politike in upravljanja tveganj. Na drugi strani pa imamo Credit Suisse, ki je imela dolgo zgodovino raznih škandalov in pravnih bojev. Bila je sistemsko pomembna banka, zato so švicarski regulatorji poskrbeli za hitro rešitev – prevzela jo je banka UBS. Na kapitalskih trgih je bilo v tem obdobju moč zaznati izjemno negotovost. Pojavljalo se je vprašanje, ali nas čaka še ena bančna kriza. Dvomi so se precej hitro razblinili, ko so zagotovila Feda in rešitev Credit Suiss ponovno vlili optimizem, ki je pognal rast cen delnic.
Gibanje cene nafte
Nafta brent se kljub sprostitvi ukrepov Kitajske za zajezitev covida-19 ni posebej podražila in se je od novega leta naprej gibala okoli vrednosti 85 dolarjev. V sredini marca se je ob paniki zaradi propada bank cena znižala pod 75 dolarjev, vendar je mesec zaključila pri malo manj kot 80 dolarjih. V začetku aprila je trge presenetila novica OPEC, da znižujejo količino proizvodnje nafte za milijon sodov na dan. Ob najavi je cena nafte poskočila za skoraj 8% in se danes vrednost nahaja pri 87 dolarjih. Manjša ponudba nafte pomeni višjo ceno, ki pa ob še vedno prisotni povišani inflaciji ni dobra novica.
Inflacija in dilema centralne banke
Kljub propadu dveh bank v ZDA je Fed marca dvignil zgornjo mejo referenčne obrestne mere za 25 bazičnih točk na 5,00%. V zapisniku so poudarili, da so se centralni bankirji s težavo odločili za zadnji dvig zaradi skrbi, da bi to povzročilo dodatni pritisk na bančni sektor in potisnilo gospodarstvo v recesijo. V nadaljnjih mesecih bodo pozorno spremljali tudi možne težave s finančno stabilnostjo, vendar je inflacija pri 5,00% in rekordno nizki brezposelnosti pri 3,5% še vedno previsoka. Iz tega razloga Fed maja predvideva še en dvig zgornje meje referenčne obrestne mere za 25 bazičnih točk na 5,25%. Nato lahko pričakujemo premor od dvigov, Fedova naloga pa bo spremljati, kaj se dogaja z inflacijo, stopnjo brezposelnosti in finančno stabilnostjo ameriškega gospodarstva, ter se odločiti, kateremu bo posvetil večjo pozornost.
Kako so navedene razmere na finančnih trgih vplivale na poslovanje pokojninskih skladov v upravljanju Pokojninske družbe A, d.d. lahko preverite na povezavi.
Pokojninska družba A, d.d.
