V torek, 03. 10. 2023 je Pokojninska družba A, d.d. organizirala že štirinajsto strokovno konferenco, ki jo je zaznamovala pestra razprava in dobra udeležba, za kar se lepo zahvaljujemo vsem obiskovalcem in predavateljem.
V uvodnem nagovoru je Karmen Dietner, predsednica uprave Pokojninske družbe A, d.d., predstavila tekoče poslovanje družbe. Ta je v letu 2023 presegla 420 milijonov evrov sredstev v upravljanju in 62.000 članov pokojninskih načrtov. Kumulativni donos na zajamčenem skladu je od septembra 2001 do avgusta 2023 dosegel 127,4 %, na uravnoteženem skladu je bil od februarja 2016 do avgusta 2023 dosežen 19,2 % kumulativni donos in na delniškem skladu 66,1 %.
Igor Feketija, državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je predstavil najnovejša izhodišča za spremembe pokojninske zakonodaje, med katerimi je izpostavil možnost postopnega zvišanja upokojitvene starosti s 65 na 67 let in zvišanje odmernega odstotka z zdajšnjih 63,5 na 68 %. Alternativa je ohranitev upokojitvene starosti in odmernega odstotka. Predstavljena je bila tudi možnost podaljšanja referenčnega obdobja, ki se upošteva pri izračunu pokojnine, z zdajšnjih 24 na 40 let z izvzemom petih najslabših let. Predlagane so tudi spremembe pri sami višini prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, in sicer je možnost ali izenačitev prispevkov delavca in delodajalca ob nespremenjeni skupni stopnji prispevka (delavec bi namesto 15,5 % plačeval 12,175 %, delodajalec pa bi namesto zdajšnjih 8,85 % plačeval 12,175 %) ali izenačitev na 13 % tako za delavca, kot delodajalca ob višji skupni stopnji prispevka (skupaj 26 %). Navedeno bi seveda dobrodejno učinkovalo na prihodnja vplačila, ki jih mora država plačevati letno iz proračuna za pokrivanje razlike med vplačanimi prispevki in odhodki za pokojnine. Feketija je napovedal tudi plačevanje polnih prispevkov ne glede na vrsto dohodka oziroma obliko zaposlitve.
Predvideva se ohranitev sistem delnega upokojevanja, ko zaposleni, ki izpolni pogoje za upokojitev, ob polni plači prejema 40 % pokojnine prva tri leta in potem še dve leti 20 %, predvidena pa je uvedba novega »kariernega pogovora«, ki bi ga moral delodajalec opraviti z zaposlenim, ko je ta star od 55 do 60 let. Na tem pogovoru bi se določilo postopno prilagajanje delovne obremenitve, prilagajanje delovnega mesta in vsebine dela, kot tudi kako uvesti na to delovno mesto nekoga mlajšega (sistem mentorstva). Kot ena od možnosti je bila omenjena tudi možnost 80/90/100 pri kateri bi starejši zaposleni pri določeni starosti imel možnost 80-odstotne delovne obremenitve v službi, za to prejel 90 % plače, delodajalec pa bi plačal polne prispevke, pri čemer bi država lahko pomagala s subvencijo.
Glede drugega pokojninskega stebra je g. Feketija izpostavil, da bi se velelo drugi steber obravnavati v ločenem zakonu, saj je zdaj združen v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ZPIZ-2 skupaj s prvim stebrom. Poudaril je tudi, da bi moral tudi drugi steber pogosteje postati tema socialnega dialoga, pri čemer bi lahko bili določeni dogovori doseženi na nivoju kolektivnih pogodb posameznih panog. Glede prihodnjih sprememb na ministrstvu razmišljajo o več možnostih, predvsem so pripravljeni proučiti samodejno vključitev zaposlenih v drugi steber z možnostjo izstopa, torej da bi bil zaposleni ob zaposlitvi samodejno vključen v drugi steber in bi lahko potem v nekaj mesecih izstopil. Odprti so tudi glede povečanja davčnih olajšav, ki pa spadajo v pristojnost finančnega ministrstva. Glede drugih podrobnosti je sekretar izpostavil, da imajo glede drugega stebra več časa, kot glede prvega in da zaradi tega ne želijo prehitevati z ukrepi.
Dr. Mitja Čok z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani je opozoril, da imamo že danes v Sloveniji efektivno prispevno stopnjo skoraj 42 %, že prihodnje leto pa nas čaka nov obvezni zdravstveni prispevek v višini 35 evrov in pa v letu 2025 še prispevek za dolgotrajno oskrbo. Napovedal je, da bomo po obremenitvi dela, zdaj je pred nami le Češka, spet zasedli prvo mesto v EU. V nadaljevanju je v svojem predavanju predstavil izsledke študije, kako bi lahko v drugem pokojninskem stebru v praksi uvedli postopoma samodejno vključitev v pokojninske načrte za vse zaposlene, ki bi bili samodejno vključeni z možnostjo izstopa v prvih nekaj mesecih. Na konkretnih podatkih je predstavil kakšne učinke bi lahko to imelo za zaposlene in kakšne višine dodatnih pokojnin bi si lahko na ta način privarčevali in kako bi lahko s tem tudi domači pokojninski skladi dobili pomembno vlogo na kapitalskem trgu in ga oživili.
Konferenco je sklenila okrogla miza na kateri so svoje poglede glede današnjega stanja pokojninske zakonodaje, nivoja finančne pismenosti zaposlenih in načrtovanih sprememb pokojninske zakonodaje predstavili Marijan Papež (generalni direktor ZPIZa), dr. Mitja Čok (redni profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani), Mitja Gorenšček (glavni izvršni direktor GZS za socialni dialog) in mag. Mateja Tišler (direktorica upravljanja s kadri, Ljubljanske mlekarne, d.o.o.). V razpravi, ki jo je povezoval mag. Žiga Vižintin iz Pokojninske družbe A, je bila prepoznana velika vloga delodajalcev, ki so mnogokrat tisti ključni vmesni člen, ki lahko zaposlenim pomagajo pri pripravi na obdobje upokojitve ne le s financiranjem pokojninskega načrta, vendar tudi z izobraževanjem glede njihovih pravic povezanimi z javnimi pokojninami in širše na področju izobraževanja o osebnih financah.
Direktorica upravljanja s kadri v Ljubljanskih mlekarnah Mateja Tišler je na okrogli mizi povedala, da v tej družbi kot delodajalki natančno vedo, koga bi želeli obdržati tudi po izpolnjenih pogojih za starostno upokojitev in da je pri pokojninski reformi in ureditvi nadaljnjega dela po izpolnjenih pogojih za starostno upokojitev po njeni oceni zato zelo pomembno, da se delodajalec strinja z odločitvijo delavca za nadaljevanje dela tudi po izpolnjenih upokojitvenih pogojih. Z navedenim se je strinjal tudi glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) za socialni dialog Mitja Gorenščkek in dodal, da si vsi delodajalci želijo, da bi dobri kadri čim dlje ostali v podjetju. Generalni direktor pokojninskega zavoda Marijan Papež je poudaril, da je treba zagotoviti stabilno obvezno pokojninsko zavarovanje. Prvi steber je tako po njegovi oceni že dobil dober položaj. Medtem v zadnjih desetih letih pogreša več spodbujanja k dodatnemu pokojninskemu zavarovanju. V tem pogledu bi bilo treba storiti več, je pozval. Da drugi steber ni dovolj privlačen, saj ni dobro skomuniciran, je ocenila tudi Tišlerjeva. Da bi lahko z uvedbo samodejne vključitve v pokojninske načrte tudi v Sloveniji občutno dvignili stopnje vključenosti zaposlenih v dodatno varčevanje se je strinjal dr. Čok in izpostavil, da bo morala biti za uvedbo takega ukrepa primerna politična podpora.
Predstavitev dr. Mitja Čok - Vloga drugega pokojninskega stebra v Sloveniji
Iz medijev:
https://n1info.si/novice/slovenija/pokojninska-reforma-na-mizi-tudi-zvisanje-upokojitvene-starosti/
https://www.dnevnik.si/1043033684
https://video.sta.si/video/4317#15892
 Vloga drugega pokojninskega stebra v Sloveniji, dr. Mitja Čok | 955 kB |
