November je bil odličen za obveznice, saj so se dražile najhitreje po finančni krizi leta 2008, hkrati pa je bil mesec tudi izjemno dober za delnice. Ameriške delnice so se podražile za +5,77 % (v EUR), evropske za +6,45 % in slovenske za +3,80 %. Izjemno zanimivo je dejstvo, da je za večino pozitivnega donosa ameriških delnic (indeksa S&P 500) v letošnjem letu zaslužnih »veličastnih sedem« (ang. magnificent seven) – to so Microsoft, Meta, Amazon, Apple, Tesla, Alphabet (Google) in Nvidia.
Obvezniški in delniški trgi
Splošna inflacija v ZDA se je v letošnjem letu znižala z januarskih 6,5 % na 3,2 % v oktobru in bruto domači proizvod (BDP) za tretje trimesečje je presegel pričakovanja – rast je znašala 5,2 % namesto pričakovanih 4,9 %, kar je najhitrejša gospodarska rast v zadnjih dveh letih. Letna stopnja brezposelnosti se je v oktobru nekoliko povišala (s 3,8 % na 3,9 %). V ameriškem gospodarstvu se sicer opaža rahlo upočasnjevanje potrošniške porabe, vendar tekoči gospodarski podatki kažejo na neboleče in nadzorovano upočasnjevanje gospodarske aktivnosti in hkrati tudi inflacije. Posledično je novembrsko rast obveznic gnalo krepitev pričakovanja, da so centralne banke najverjetneje večinoma prenehale z dvigi referenčnih obrestnih mer oziroma da je celo moč pričakovati njihovo nižanje v prihodnjem letu. Donosnost do dospetja ameriške 10-letne državne obveznice se je v novembru znižala s 4,93 % na 4,33 %, donosnost do dospetja nemške 10-letne državne obveznice pa se je znižala z 2,80 % na 2,45 %. Nižanje inflacije ob polni zaposlenosti in še vedno solidni gospodarski rasti so povzročili eno izmed najboljših novembrskih donosnosti ameriških delnic v zgodovini.
Veličastnih sedem
Ameriške delnice so se v letu 2023 do novembra podražile za +17,01 %. Veličastnih sedem zastopa kar 29,3 % tržne kapitalizacije indeksa S&P 500 in delnice teh sedmih podjetij so se od začetka 2023 ter do konca novembra podražile za +95,59 %. Vodstvo najdonosnejše delnice indeksa S&P 500 (in veličastnih sedem) v letošnjem letu zaseda Nvidia, ki se je podražila za +214,78 %. Ključni razlog je glavna tema delniških trgov – umetna inteligenca (UI). Čeprav je Nvidia znana po izdelavi grafičnih procesorjev, se je med prvimi uspešno lotila proizvodnje mikro čipov za podatkovne centre, ki so dovolj zmogljivi za poganjanje nove tehnologije. Alphabet in Amazon hitita z nadgradnjo lastnih podatkovnih centrov z zmogljivejšimi čipi, ker njihovi uporabniki storitev v oblaku zahtevajo dovolj procesne moči za izdelavo lastnih orodij z UI. Meta in Tesla uporabljata novo tehnologijo za nadgradnjo obstoječih proizvodov. Veličastnih sedem ogromno vlaga v orodja umetne inteligence, zato so tudi glavni zmagovalci letošnjega leta. Če iz donosnosti ameriških delnic izločimo veličastnih sedem, ugotovimo, da so se preostale delnice v indeksu S&P 500 v letošnjem letu pocenile za -3,74 %.
Vir: Bloomberg.
Pogled naprej
Delnice podjetij, ki so pokazala zanimanje za uvedbo tehnologij UI, so v letošnjem letu dosegle izredne presežne donose. Nedvomno pa je, da njihova največja preizkušnja šele sledi. Podjetja morajo ponuditi uporabne izdelke, za katere bodo gospodinjstva in podjetja pripravljena plačati. Ti izdelki morajo znatno povečati produktivnost ali pa znižati stroške. Če bo povpraševanje dovolj visoko in bodo poslovni rezultati podjetij to tudi odražali, potem bodo lahko ta podjetja upravičila trenutna visoka vrednotenja. V nasprotnem primeru bo prišlo do upada navdušenja in posledično do prevrednotenja teh delnic.
Inflacija se umirja in počasi vrača k ciljnim 2 %, vendar jedrna inflacija še vedno ostaja povišana. Nižanje splošne inflacija nakazuje na ohlajanje gospodarstev, ki pa se lahko ponovno okrepi, če pride do podražitve energentov. Z jedrno inflacijo izločimo vpliv močno nihajočih komponent (hrane in energentov), zato je bolj smiselno spremljanje le-te, ki se je v ZDA v letošnjem letu od vrha pri 6,6 % znižala na 4,0 %, v evro območju pa se je od vrha pri 5,7 % znižala na 3,6 %. Trgi pričakujejo nižanje referenčnih obrestnih mer Feda in ECB v prihodnjem letu. Gospodarski kazalniki bi se morali občutno poslabšati oziroma nastopiti bi morala recesija (višanje stopnje brezposelnosti, popolna ukrotitev inflacije, nižanje rasti plač itd.), da bi centralne banke v tako kratkem času pričele z nižanjem referenčnih obrestnih mer. Trenutno se gospodarstva počasi ohlajajo in privajajo na višje obrestne mere, zato v tej fazi še ni tehtnega razloga za nižanje referenčnih obrestnih mer – to pa lahko hitro spremenijo zunanji šoki (npr. stopnjevanje napetosti v Ukrajini ali Gazi).
Kako so navedene razmere na finančnih trgih vplivale na poslovanje pokojninskih skladov v upravljanju Pokojninske družbe A, d.d. lahko preverite na povezavi.
Pokojninska družba A, d.d.
