Gospodarski podatki, boljši od pričakovanih, so poskrbeli za soliden začetek letošnjega leta. Predvsem je presenetil trg dela s polno zaposlenostjo in še vedno visoko rastjo plač, ki povzroča inflacijske pritiske na področju storitev. Posledično so se tržna pričakovanja glede začetka nižanja referenčnih obrestnih mer centralnih bank omilila in rahlo zamaknila od pomladi proti poletju. Pri tem so se ameriške delnice v januarju podražile za +3,69 % (v EUR), evropske delnice za +1,46 % in slovenske delnice za +5,68 %.

Centralne banke
Ob koncu prejšnjega leta so tržni udeleženci pričakovali prvo znižanje referenčne obrestne mere ameriške centralne banke (Fed) za marca letošnje leto. Skozi januar so presenečali presenetljivo dobri ameriški gospodarski podatki: brezposelnost je v ZDA ostala nespremenjena pri 3,7 %, plače rastejo po 5,6 % letno in BDP se je za v zadnjem četrtletju povišal za 3,3 % (od pričakovanih 2,0 %) na letni ravni. Splošna inflacija se je ob tem okrepila s 3,1 % na 3,4 %. Gospodarstvo se je izkazalo za odporno na višje obrestne mere. Posledično je predsednik Fed-a, Jerome Powell, naznanil zelo majhno verjetnost nižanja referenčne obrestne mere marca. S tem so se tudi tržna pričakovanja za prvo znižanje referenčne obrestne mere pomaknila proti maju. Donosnost do dospetja ameriške 10-letne državne obveznice se je v januarju zvišala s 3,88 % na 3,91 %, v začetku februarja pa dodatno porasla nad 4,15 %.

Evropska centralna banka (ECB) vse od septembra 2023 ohranja referenčno obrestno mero na 4,00 %, kar je najvišje v zgodovini ECB. Tržni udeleženci so konec januarja ocenili, da je 80 % verjetnost za prvo nižanje referenčne obrestne mere v aprilu, vendar se je ta verjetnost v prvih dneh februarja znižala že na 50 %. Pri ECB vztrajajo, da je pred poletjem še prezgodaj za prvo nižanje referenčne obrestne mere. Enako kot Fed, želijo biti bolj gotovi, da se inflacija res vrača k ciljnim 2 % (ocenjena splošna inflacija za januar znaša 2,8 %) ter predvsem, da se rast plač umiri. Donosnost do dospetja nemške 10-letne državne obveznice se je v januarju zvišala z 2,02 % na 2,17 %, v začetku februarja pa že na 2,33 %.

Delniški trg
Odpornost gospodarstva je bila potrjena ob objavi poslovanja borznih družb. V ZDA so presenetili rezultati poslovanja podjetij Meta, Nvidia in Amazon. Družba Meta je objavila odlične rezultate v zadnjem četrtletju 2023 (dobiček je potrojila na 14 milijard dolarjev), ki so bili posledica močnih prihodkov iz oglaševanja, razvoja lastne umetne inteligence (UI) in zmanjševanja stroškov, hkrati pa je napovedala prvo izplačilo dividende v višini 0,50 dolarja v marcu 2024. Posledično se je delnica v letošnjem letu podražila za +32,2 % (v EUR). Spletni trgovec Amazon je presegel pričakovani dobiček z zmanjševanjem stroškov in lansiranjem UI – nakupovalnega pomočnik Rufus. Delnica se je v letošnjem letu podražila za +14,6 % (v EUR). Na podlagi tega je razvidno, da tehnološkim podjetjem cena delnic raste, ko imajo dobre četrtletne rezultate na podlagi zmanjševanja stroškov in ko razvijajo lastno UI. Za razvoj in uporabo UI so v prvi vrsti potrebni dovolj sposobni čipi, ki jih proizvaja Nvidia (letos +41,8 % v EUR). Za izdelavo čipov pa so potrebne litografske naprave, ki jih proizvaja ASML (letos +22,7 %). Nekatere cene delnic so se znižale, ker ali z objavami rezultatov niso presegla pričakovanj, ali niso uspešna v razvoju UI ali pa so izjemno občutljiva na spremembe obrestnih mer. V grafu so prikazane donosnosti panog ameriških delnic. Med najbolj donosnimi v začetku leta so komunikacijske storitve in informacijska tehnologija (posledica dobrih rezultatov tehnoloških velikanov in razvoja UI), med najmanj donosnimi pa nepremičninski sektor (sprememba v tržnih pričakovanjih nižanja referenčnih obrestnih mer).

Vir: Bloomberg.

Pogled naprej
Centralne banke so postavljene pred izjemno težko odločitev – kdaj pričeti z nižanjem referenčnih obrestnih mer. Pa so občutna nižanja sploh potrebna? Na eni strani gospodarski podatki kažejo na rekordno nizke stopnje brezposelnosti, delovne sile primanjkuje, plače še vedno rastejo. Če se inflacija vrne na 2 % in trg delovne sile ostane nasičen, bi lahko prehitro znižanje referenčnih obrestnih mer ob polni zaposlenosti in rasti plač vodilo v ponovno pregrevanje gospodarstva. Na drugi strani cene delnic še vedno rastejo – indeks S&P 500, ki zajema 500 največjih podjetij v ZDA glede na tržno kapitalizacijo, je v začetku februarja dosegel novo najvišjo zgodovinsko vrednost. Ob visoki gotovosti, da se inflacija vrača k ciljnim 2 %, lahko zelo verjetno pričakujemo prvo nižanje referenčnih obrestnih mer centralnih bank, vendar bistvenih nižanj najverjetneje ni za pričakovati.

Kako so navedene razmere na finančnih trgih vplivale na poslovanje pokojninskih skladov v upravljanju Pokojninske družbe A, d.d. lahko preverite na povezavi.

Pokojninska družba A, d.d.

NAROČITE SE NA SVEŽE NOVOSTI IZ PODROČJA:

  • Finančnih trgov
  • Pokojninskega varčevanja

Preberi vsebino

Pogosta vprašanja

Ker je edino varčevanje, ki ga država spodbuja z davčno olajšavo. Od premij v primeru kolektivnega zavarovanja ni potrebno plačati nobenih prispevkov in dajatev, v primeru individualnega zavarovanja, pa se vplačane premije upoštevajo pri zniževanju osnove za obračun dohodnine.

Postopek za vključitev je zelo enostaven:

  • v primeru individualnega zavarovanja izpolnite spletni obrazec ali pa pristopno izjavo in nam jo podpisano posredujete nazaj po pošti oziroma sken po elektronski pošti;
  • v primeru kolektivnega zavarovanja pa vas prosimo za izpolnitev spletnega obrazca in v najkrajšem možnem času vam bomo pripravili ponudbo za podjetje.

Poznamo kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje prek delodajalca (premije financira delodajalec, delno lahko tudi zaposleni) ali individualno dodatno pokojninsko zavarovanje, kjer premije v celoti financiramo sami individualno.

Vsa pogosta vprašanja