Nepričakovana višina uvedenih carin g. Trumpa je poskrbela za izjemno nihajnost na kapitalskih trgih. Kitajske povračilne carine so še dodatno pripomogle k temu. Ob tem so močno zanihali borzni tečaji po celem svetu. Kaj točno se je dogajalo in kako se je to odrazilo na kapitalskih trgih?
Novo obljubljene carine g. Trumpa
Predsednik ZDA, Donald Trump, je 2. aprila, ki ga je poimenoval »dan osvoboditve«, napovedal uvedbo splošne 10-odstotne carine na vse uvožene izdelke iz vseh držav z začetkom veljavnosti 5. aprila. Za nekatere države je napovedal celo višje carine z začetkom veljavnosti 9. aprila, in sicer 20 % carine za EU, 24 % za Japonsko in dodatnih 34 % za Kitajsko (skupno 54 %). S tem se je začelo stopnjevanje carinskih ukrepov med ZDA in Kitajsko – do 7. aprila so ZDA uvedle skupno 104 % carine na uvožene izdelke iz Kitajske, Kitajska pa je 9. aprila odgovorila z uvedbo 84 % carine na ameriške izdelke. Na ta dan je g. Trump napovedal 90-dnevni odlog carin za večino trgovskih partnerjev, Kitajski pa je povišal skupne carine na kar 145 %. Kitajska je dva dni kasneje zvišala carine na ameriške izdelke na 125 %.
Vpliv na kapitalske trge
Ob najavi carin 2. aprila je naslednja dva dni sledila razprodaja na delniških trgih. Ameriške delnice so se pocenile za -11,4 %1, evropske pa za -11,7 %. Hang Seng indeks, ki služi kot referenčni indeks za azijske trge, se je v teh dveh dneh pocenil za -15,0 %. Hkrati se je VIX indeks, ki prikazuje pričakovano prihodnjo nihajnost na podlagi ameriškega trga (S&P 500), dne 2. aprila povzpel na vrednost 45,3, 8. aprila pa celo presegel vrednost 52. VIX nad vrednostjo 30 nakazuje na precejšnji strah in paniko med vlagatelji, kar zgodovinsko gledano nakazuje na dober čas za dokupovanje delniških naložb. V obdobju od napovedanih carin in do 8. aprila so ameriške delnice utrpele izgube v višini -12,7 %. Najbolj so se pocenile ameriške delnice v energetskem sektorju (-19,0 %), najmanj pa v sektorju potrošnih dobrin (-7,0 %). 9. aprila je napoved 90-dnevnega odloga ameriških carin za večino trgovinskih partnerjev spodbudila izjemen skok cen delnic – v enem dnevu so se ameriške delnice podražile za + 8,6 %, kar je največji skok od oktobra 2008. Mesec april so ameriške delnice zaključile -5,44 % nižje od zadnje marčevske vrednosti, evropske delnice pa -0,67 % nižje.
Pogled naprej
Tehtano povprečje carin pri 22,4 % (pred odlogom carin) so najvišje ameriške carine v več kot 100 letih. Carine so tudi glavni razlog za paniko na trgih, saj povzročajo strah pred recesijo in povečanimi inflacijskimi pritiski. Predstavniki ameriške centralne banke (Fed) so večkrat poudarili, da so pripravljeni ohraniti referenčne obrestne mere na trenutni ravni (v razponu med 4,25 in 4,50 %), da bi zmanjšali tveganje ponovnega porasta inflacijskih pritiskov zaradi napovedanih carin. Hkrati tudi izključujejo možnost nižanja referenčnih obrestnih mer zaradi upočasnitve gospodarske aktivnosti v ZDA, ki bi jo carine lahko povzročile, četudi se trg dela rahlo omehča in stopnja brezposelnosti rahlo naraste. S trenutnim 90-dnevnim odlogom uveljavitve carin smo se (zaenkrat) izognili najbolj pesimističnemu scenariju – globalna trgovinska vojna. Še vedno pa je kratkoročno izjemno težko napovedati, kaj se bo zgodilo. EU se je tudi odločila odložiti uvedbo carin na jeklo in aluminij za 90 dni, saj želijo dati priložnost pogajanjem. V primeru ponovne zaostritve in dejanske uvedbe visokih ameriških in posledičnih povračilnih carin ostalih držav ter posledične recesije lahko pričakujemo nadaljnja močna znižanja vrednosti delnic in visoko nihajnost. G. Trump je sicer nazadnje povabil vse države, tarče carin k pogajanjem in od razpleta le-teh je odvisna smer gibanja delniških trgov. V primeru doseženih zmerno dobrih dogovorov, imajo delniški trgi potencial za močno rast.
Kako so navedene razmere na finančnih trgih vplivale na poslovanje pokojninskih skladov v upravljanju Pokojninske družbe A, d.d. lahko preverite na povezavi.
Pokojninska družba A, d.d.
1 Vse donosnosti so v EUR.
