V januarju se je geopolitično tveganje vrnilo v ospredje dogajanj na kapitalskih trgih. Po razmeroma mirnem zaključku prejšnjega leta so dogodki v Venezueli in nepričakovane napetosti glede Grenlandije pomembno vplivali na vrsto naložbenih razredov – delnice, obveznice, zlato. V nadaljevanju podrobneje o ključnih dejavnikih na kapitalskih trgih.
Venezuela in Grenlandija
Glavno dogajanje v začetku meseca je povzročila vojaška operacija ZDA v Venezueli, ko so Američani odpeljali na sojenje takrat aktualnega predsednika Venezuele Madura in njegovo ženo zaradi kaznivih dejanj, povezanih z drogami. Dodatno je ameriška administracija izpostavila težnjo po dostopu do venezuelske nafte in omejitvi njenega dostopa do Madurovih držav partneric – Kitajske, Kube, Irana in Rusije. Venezuela je država z največjimi dokazanimi zalogami nafte, zato je vojaško posredovanje posledično takoj sprožilo strah pred dolgotrajno prekinitvijo dobavnih verig in rast cene nafte za +13,6 % v januarju. Cena nafte brent je konec januarja dosegla 70,7 ameriških dolarjev. Višje cene nafte so se prelile tudi v višja prihodnja pričakovanja dobičkonosnosti naftnih družb in posledično so se ameriške naftne družbe v januarju podražile za +13,1 %1. Venezuelsko dogajanje je dodalo rahli zagon tudi rasti zlata.
V drugi polovici januarja je sledilo intenzivno dogajanje okoli vprašanja Grenlandije. Ameriški predsednik Trump je že v svojem prvem mandatu izkazal interes za prevzem Grenlandije, ki predstavlja prioriteto v ameriški nacionalni varnosti. Danske oblasti niso želeli predati vpliva nad Grenlandijo, zato je Trump zagrozil z 10-25 % carinami na evropske izdelke ter možnostjo vojaške invazije. EU je nemudoma napovedala povračilne carinske ukrepe v višini 108 milijard dolarjev. Nekaj dni kasneje je Trump omilil svoje grožnje uporabe neposredne vojaške sile in pozval k takojšnjim pogajanjem. Posledično se je vrednost evra napram dolarju okrepila (+3,8 %), donosnosti do dospetja ameriških državnih obveznic pa so porasli (dvoletne s 3,47 % v začetku meseca na 3,61 % med stopnjevanjem grenlandske krize). Donosnosti obveznic so se povišale skoraj izključno pri ameriških obveznicah, medtem ko je preostali svet ostal stabilnejši, kar kaže na to, da trg vključno s slabitvijo dolarja začenja vračunavati specifično "ameriško politično tveganje".
Stopnjevanje geopolitičnih tveganj je povzročilo stekanje denarja predvsem v varnejše naložbe, med drugimi tudi zlato, ki je malo pred koncem januarja doseglo novo zgodovinsko vrednost pri 5417 dolarjih. Januarski skok cene zlata do rekorda za +25,4 % nakazuje na zaskrbljenost trgov glede geopolitike, posledično pa iščejo varna zatočišča. V januarju so se ameriške delnice praktično ostale nespremenjene, z minimalno rastjo v višini +0,3 %. Evropski delniški trgi so pokazali precejšnjo odpornost. Po začasnem zdrsu sredi meseca zaradi geopolitičnih napetosti glede Grenlandije so si opomogli in zabeležili +3,2 % donos.
Nominacija, ki je ohladila zlato
30. januarja je na trg vplivala napoved nominacije novega predsednika ameriške centralne banke (Fed). Trump je nominiral Kevina Warsha, ki med ameriškimi centralnimi bankirji velja za zagovornika strožje denarne politike in višjih obrestnih mer. To pomeni nižje tveganje za krepitev inflacije, ohranitev neodvisnosti ameriške centralne banke ter postopno krčenje likvidnosti v finančnem sistemu. Cena zlata se je ob novici o novem kandidatu v zaključku meseca od vrha znižala za -9,7 %. Trgi so nominacijo prepoznali kot zasuk k strožji denarni politiki. To je takoj okrepilo pričakovanja po dvigu oziroma povišanju obrestnih mer, kar je neposredno spodbudilo rast vrednosti ameriškega dolarja.
Pogled v leto 2026
Geopolitična tveganja so se ob prehodu v februar nekoliko stabilizirala. Ponovno se je izkazalo, da Trumpovim ostrim besedam pogosto sledijo bolj premišljena dejanja, ki ublažijo začetne šoke. V Venezueli fokus ostaja na tranziciji oblasti; imenovanje podpredsednice Rodriguez, ki uživa določeno mero podpore Washingtona, nakazuje na iskanje kompromisa med Madurovimi privrženci in zahtevami Bele hiše. Podobno se sporazumna rešitev med ZDA in Natom obeta tudi pri vprašanju Grenlandije. Ključna neznanka prihodnjih tednov pa ostaja senatna potrditev novega predsednika Feda. Trgi bodo pozorni predvsem na smer njegove denarne politike – ali bo ohranil neodvisno držo (višje obrestne mere in močan dolar) ali pa bo popustil političnim pritiskom in z nižanjem obrestnih mer pospešil gospodarsko aktivnost.
Kako so navedene razmere na finančnih trgih vplivale na poslovanje pokojninskih skladov v upravljanju Pokojninske družbe A, d.d. lahko preverite na povezavi.
Pokojninska družba A, d.d.
1 V EUR in z vključenimi dividendami.
