V sredo 26. oktobra je Pokojninska družba A, d.d. organizirala že tradicionalno predavanje o dodatnem pokojninskem zavarovanju. Osrednji gost letošnjega predavanja je bil dr. Andraž Rangus iz Ministrstva za delo, ki je bil vodja delovne skupine za pripravo Bele knjige o pokojninah, ki vsebuje izhodišča za javno razpravo glede prihodnje pokojninske reforme. V  nadaljevanju je svetovalec uprave Pokojninske družbe A, d.d. Žiga Vižintin predstavil pogled vedenjske ekonomije na vprašanje, zakaj posamezniki ne varčujemo za pokojnino. Srečanje sta sklenila Petra Majdič in Peter Frankl s pogovorom o motivaciji med uspehi in padci.

V nadaljevanju posredujemo kratke povzetke posameznih predstavitev.

Karmen Dietner, predsednica uprave Pokojninske družbe A, d.d. je v uvodnem nagovoru predstavila aktualne podatke o poslovanju Pokojninske družbe A, d.d. Izpostavila je nadaljevanje uspešnega poslovanja družbe, ki ima že 232 milijonov evrov bilančne vsote in naj bi do konca leta dosegla četrtino milijarde evrov. Prav tako je družba v letošnjem letu zabeležila rast števila zavarovancev, danes jih šteje več kot 43.000. Več kot 1.800 zavarovancev pa  že prejema dodatno pokojnino, kar je tudi osnovni namen dodatnega pokojninskega zavarovanja.

Dr. Andraž Rangus iz Ministrstva za delo je izpostavil, da je Bela knjiga o pokojninah strokovni dokument, ki služi kot podlaga za širšo javno razpravo o možnih načinih zagotavljanja dolgoročne vzdržnosti pokojninskega sistema in ustrezne ravni pokojnin ter pravočasen sprejem nadaljnjih zakonskih rešitev. Vsebuje celovito analizo demografskih razmer ter njihov vpliv na dolgoročno vzdržnost pokojninskega sistema. Za vsak ključni parameter pokojninskega sistema je pripravljenih  več možnih rešitev, izpostavljena so tudi odprta vprašanja za nadaljnjo razpravo skupaj z ocenjenim vplivom na dolgoročno vzdržnost pokojninskega sistema in primernost pokojnin. Najpomembnejše izmed predlaganih rešitev so: izenačitev upokojitvenih pogojev za oba spola, postopno prilagajanje upokojitvenih pogojev napovedanim demografskim trendom, uvedba točkovnega sistema, prilagoditev formule za usklajevanje pokojnin na način, da bo vsem generacijam upokojencev zagotovljena primerna višina prvotno odmerjene pokojnine, nadaljnja implementacija načela »vsako delo šteje« v polni meri, krepitev II. stebra (vendar ne na račun zniževanja pravic oz. prispevne stopnje prvega stebra), aktivnejši pristop k ozaveščanju ljudi o pomembnosti dodatnega pokojninskega zavarovanja itn.

Vsi ukrepi in rešitve, ki se bodo na podlagi ugotovitev iz Bele knjige uvedli na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja, bodo predmet širšega družbenega konsenza in bodo vsebovali zgolj tiste predloge, ki bodo v največji možni meri usklajeni s socialnimi partnerji. Pokojninski sistem namreč zadeva vse posameznike in interesne skupine, zato je potrebno odločitve sprejemati premišljeno, na podlagi razprave vseh deležnikov sistema, predvsem pa na temelju socialnega dialoga ter v iskanju čim večje stopnje soglasja na vseh ravneh, od političnega soglasja do soglasja med socialnimi partnerji, kot tudi širšega družbenega soglasja.

Svetovalec uprave Pokojninske družbe A, d.d. mag. Žiga Vižintin je v svojem predavanju predstavil pogled vedenjske ekonomije, zakaj posamezniki ne varčujejo za pokojnino. Predstavil je nekaj glavnih vedenjskih omejitev, ki so zakoreninjene globoko v nas in delujejo proti sklenitvi varčevanja za pokojnino. Tradicionalni ukrepi za spodbujanje varčevanja, kot so davčne olajšave, finančno opismenjevanje in sofinanciranje premij s strani delodajalcev, so večinoma neuspešni predvsem zaradi napačne uporabe, saj ljudem ne omogočajo, da bi na enostaven način naredili prave korake – tj. začeli varčevati. Vedenjska ekonomija, ki združuje prvine psihologije in ekonomije, je identificirala več kot enajst vedenjskih pristranskosti, ki vplivajo na varčevanje zaposlenih. Med glavnimi so nenaklonjenost izgubi, nagnjenost k statusu quo, kratkovidnost in diskontiranje prihodnjih vrednosti. S primernim načrtovanjem novih pokojninskih načrtov in preobrazbo starih lahko ne le zmanjšamo negativni vpliv navedenih psiholoških omejitev, ampak jih obrnemo v korist povečanja vključitve zaposlenih in povišanja premij. Ključno orodje pri tem je lahko samodejna vključitev zaposlenih v pokojninske načrte, ki jo Vižintin izpostavlja, kot dokazano najbolj učinkovit ukrep za dvig vključenosti zaposlenih v drugi pokojninski steber. Pomembno vlogo v prihodnje pri povečevanju varčevanja zaposlenih za pokojnino ima lahko tudi informacijska tehnologija, ki mora, kot je dejal Vižintin olajšati varčevanje in omogočati prikaz kompleksnih informacij na bolj enostaven in poljuden način. V skladu s temi koncepti je predstavil tudi prenovljeno spletno stran družbe, ki poleg vseh osnovnih informacij o družbi in varčevanju za pokojninsko rento omogoča enostavne informativne izračune javne in dodatne pokojnine. Zavarovancem Pokojninske družbe A, d.d. so preko spletne strani na voljo tudi prenovljeni spletni računi. Preko teh lahko spremljajo stanje svojih prihrankov, na voljo jim je tudi informacija ali varčujejo dovolj za svojo pokojnino, v spletnem predalčku pa jih bo že konec januarja 2017 čakalo prvo obvestilo o stanju zbranih sredstev na osebnem računu za preteklo leto. Omenjeni predalček bo zavarovancem na voljo tudi kot arhiv prejetih obvestil.

Srečanje sta sklenila Petra Majdič, nekdanja slovenska smučarska tekačica, danes uspešna poslovna ženska in Peter Frankl, direktor Časnika Finance, ki sta spregovorila o vlogi motivacije med uspehi in padci tako v osebnem, kot poslovnem življenju. Gospa Majdič je v pogovoru tudi razkrila, da jo je že med študijem zelo zanimalo področje upravljanja premoženja in da je osebno zelo naklonjena varčevanju. Predvsem pa je poudarila, da se zaveda, da mora sama poskrbeti zase.

S spoštovanjem,

Pokojninska družba A, d.d.

NAROČITE SE NA SVEŽE NOVOSTI IZ PODROČJA:

  • Finančnih trgov
  • Pokojninskega varčevanja

Preberi vsebino

Pogosta vprašanja

Ker je edino varčevanje, ki ga država spodbuja z davčno olajšavo. Od premij v primeru kolektivnega zavarovanja ni potrebno plačati nobenih prispevkov in dajatev, v primeru individualnega zavarovanja, pa se vplačane premije upoštevajo pri zniževanju osnove za obračun dohodnine.

Postopek za vključitev je zelo enostaven:

  • v primeru individualnega zavarovanja izpolnite spletni obrazec ali pa pristopno izjavo in nam jo podpisano posredujete nazaj po pošti oziroma sken po elektronski pošti;
  • v primeru kolektivnega zavarovanja pa vas prosimo za izpolnitev spletnega obrazca in v najkrajšem možnem času vam bomo pripravili ponudbo za podjetje.

Poznamo kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje prek delodajalca (premije financira delodajalec, delno lahko tudi zaposleni) ali individualno dodatno pokojninsko zavarovanje, kjer premije v celoti financiramo sami individualno.

Vsa pogosta vprašanja