Na podlagi zadnje pokojninske reforme se v zadnjih letih zaradi prehodnega obdobja vsako leto povišujejo pogoji, ki jih moramo izpolniti za pridobitev starostne pokojnine, se pravi dopolnjena starost in pokojninska doba. Prav tako se v letu 2018 podaljšuje obdobje, ki se upošteva za izračun pokojninske osnove. V preteklem letu so se upoštevale osnove iz katerih koli najugodnejših zaporednih 23 let zavarovanja, v letu 2018 pa se bo upoštevalo 24 let.

Za izpolnitev pogojev za pridobitev starostne pokojnine v letu 2018 morata biti hkrati izpolnjena pogoja starosti in pokojninske dobe, in sicer za ženske: starost 59 let in osem mesecev za pokojninsko dobo 40 let brez dokupa. Pri starosti 64 let za ženske je dodanih šest mesecev glede na leto 2017, pokojninska doba mora biti najmanj 20 let. Pri starosti 65 let pa je pri ženskah enako kot leto prej, v pokojninsko dobo se šteje najmanj 15 let zavarovalne dobe. Moški so pri starosti 60 let dobili dodatne štiri mesece glede na preteklo leto v primeru 40 let pokojninske dobe brez dokupa, za starost 65 let za moške pa je ostalo nespremenjeno in se šteje za pokojninsko dobo pri tej starosti najmanj 15 let zavarovalne dobe.

ŽENSKE
Starost Pokojninska doba
59 let in 8 mesecev (+ 4 mesece) 40 let brez dokupa (+ 4 mesece)
64 let (+ 6 mesecev) najmanj 20 let
65 let najmanj 15 let zavarovalne dobe

 






MOŠKI
Starost Pokojninska doba
60 let (+ 4 mesece) 40 let brez dokupa 
65 let najmanj 15 let zavarovalne dobe








Drugi pokojninski steber stabilno raste

Po zadnjih podatkih MDDSZ je v drugem stebru v Sloveniji dobri dve milijardi evrov prihrankov, pri čemer že več kot 20.000 upokojencev prejema poleg javne še dodatno pokojnino. To je tudi glavni namen drugega pokojninskega stebra, da nadomesti upad javnih pokojnin z dodatnimi pokojninami. Pozitivno je tudi dejstvo, da že drugo leto raste število zaposlenih, ki so vključeni v dodatno pokojninsko zavarovanje in je decembra 2016 znašalo dobrih 510.000 zaposlenih. To pomeni, da je skoraj polovica zaposlenih vključena večinoma v kolektivne pokojninske načrte, ki jih financirajo delodajalci, tako da bo v prihodnje vsak drugi zaposleni v Sloveniji poleg javne pokojnine prejemal še dodatno pokojninsko rento.

Podrobneje glede novih pogojev za javne pokojnine lahko preberete v članku na povezavi, ki je bil objavljen v časniku Dnevniku 20.1.2018.  

S spoštovanjem,

Pokojninska družba A, d.d.




NAROČITE SE NA SVEŽE NOVOSTI IZ PODROČJA:

  • Finančnih trgov
  • Pokojninskega varčevanja

Preberi vsebino

Pogosta vprašanja

Ker je edino varčevanje, ki ga država spodbuja z davčno olajšavo. Od premij v primeru kolektivnega zavarovanja ni potrebno plačati nobenih prispevkov in dajatev, v primeru individualnega zavarovanja, pa se vplačane premije upoštevajo pri zniževanju osnove za obračun dohodnine.

Postopek za vključitev je zelo enostaven:

  • v primeru individualnega zavarovanja izpolnite spletni obrazec ali pa pristopno izjavo in nam jo podpisano posredujete nazaj po pošti oziroma sken po elektronski pošti;
  • v primeru kolektivnega zavarovanja pa vas prosimo za izpolnitev spletnega obrazca in v najkrajšem možnem času vam bomo pripravili ponudbo za podjetje.

Poznamo kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje prek delodajalca (premije financira delodajalec, delno lahko tudi zaposleni) ali individualno dodatno pokojninsko zavarovanje, kjer premije v celoti financiramo sami individualno.

Vsa pogosta vprašanja