V leto 2020 smo vstopili optimistično naravnani, saj sta bili ključni geopolitični tveganji močno zmanjšani, če ne kar odpravljeni. Decembra je bil namreč dosežen okvirni dogovor o premirju v trgovinski vojni med ZDA in Kitajsko ter z zmago Konzervativcev na angleških parlamentarnih volitvah zmanjšana možnost kaotičnega Brexita. A januar je postregel z novimi nepričakovanimi dogodki. Negotovost je najprej zopet vnesel g. Trump z ameriškim atentatom na iranskega generala g. Soleimanija, a pravi strah in posledično nižanje borznih indeksov je prinesla epidemija koronavirusa….
*Cenovni indeks, ki ne vključuje donosa od prejetih dividend
Atentat na glavnega iranskega generala g. Soleimanija je bil v svetu in na borzah sprejet z mešanimi občutki. Prevladovala je negotovost glede povračilnih ukrepov Irana in morebitne širitve konflikta v širši vojaški spopad. A odziv Irana je bil bistveno blažji od pričakovanega. Raketni napad na ameriški vojaški bazi ni povzročil žrtev med Američani. Iranci so namreč obvestili Iračane o napadu vojaških baz na njihovem ozemlju, ti pa so o tem najverjetneje obvestili Američane. Kakorkoli, Američani v napadu niso utrpeli smrtnih žrtev. Povračilnih ameriških napadov zatem ni bilo in napetost ter strah pred obsežnejšo vojno se je hitro razblinil. Delniški indeksi pa so nadaljevali z rastjo… vse do izbruha novega smrtnega virusa v kitajskem mestu Vuhan.
2019-nCoV je v drugi polovici januarja sejal strah širom borznega sveta. Prve smrtne žrtve ter hitro naraščajoče število obolelih je v kombinaciji s prvimi mednarodnimi okužbami ter drastičnimi karantenskimi ukrepi Kitajcev sejalo strah in dobesedno ustavilo velik del kitajskega in azijskega gospodarstva. Kitajska je izredno pomemben partner v globalnih proizvodnih verigah in številna podjetja so napovedala težave pri izdelavi njihovih izdelkov zaradi zastoja kitajske proizvodnje sestavnega dela. Po drugi strani so kitajski potrošniki pomembni kupci izdelkov, na primer evropskih luksuznih dobrin in ti potrošniki seveda v karanteni domačega doma in strahu pred virusom niso potrošno razpoloženi. Januarska prodaja avtomobilov na Kitajskem je posledično upadla za 22 %. Kitajci so prav tako pomembni turisti v svetovnih turističnih središčih in ob prekinjenih letih, karanteni in strahu so iz turističnih tokov popolnoma odsotni. 50 milijonov Kitajcev je v domači karanteni, številne države so uvedle obvezne 14-dnevne karantene za vse, ki prihajajo s Kitajske. Posledice koronavirusa so in bodo vidne v nižji gospodarski aktivnosti na Kitajskem, Aziji in drugod po svetu. In gospodarska škoda bo ogromna. Kolikšna, pa je odvisno od trajanja epidemije in posledičnega mrtvila v kitajskem gospodarstvu. Dlje ko bo epidemija trajala, višja bo škoda. Ocene o trajanju in obsegu epidemije so zelo raznolike, a dejstvo je, da je inkubacijska doba manj kot 14 dni (zato npr. 14-dnevna obvezna karantena prišlekov s Kitajske) in v primeru učinkovite karantene bi se moralo število novo obolelih kmalu stabilizirati in pričeti po nekaj tednih hitro nižati oz. ustaviti. Zmerno optimističen scenarij, ki je sodeč po zmernem znižanju svetovnih delniških indeksov tudi pričakovan s strani vlagateljev. Za umiritev »virusne krize« bo najverjetneje dovolj stabilizacija in rahel upad števila novo obolelih. Po drugi strani bi izbruh koronavirusa izven Kitajske povzročil paniko in močno znižanje vrednosti svetovnih delniških indeksov.
Pokojninska družba A, d.d.
