Meseca junija je bil na kapitalskih trgih prisoten izjemen pesimizem. Presenečali so podatki o visoki in še naprej višajoči se inflaciji, vojna v Ukrajini se ne umirja, centralne banke pa so pričele odločno izvajati restriktivno monetarno politiko. Poleg tega potrošnike vedno bolj bremeni visoka inflacija in energetska draginja, kar v splošnem povzroča negativno razpoloženje. Po močnih junijskih razprodajah na delniških trgih, ki jih je poganjal predvsem strah pred posledicami visoke inflacije, so se kapitalski trgi nekoliko stabilizirali. Mesec julij je bil za svetovne delniške trge močno pozitiven. V ZDA so se delnice podražile za +9,1%, v Evropi pa za +7,6%. Vrednost delnic so med drugim poganjali naslednji dejavniki:
*Cenovni indeks, ki ne vključuje donosa od prejetih dividend
Pocenitev nafte
Strah pred inflacijo je ceno nafte Brent v sredini junija pognal prek 120 dolarjev, ki pa se je vse do julija cenila, ko je strah pred inflacijo vsaj delno zamenjal strah pred recesijo. Nafta Brent se je pocenila, sredi julija celo pod 100 dolarjev. Nižja cena nafte pomeni tudi nižje stroške za podjetja in posledično gospodinjstva ter nižje inflacijske pritiske.
Znižanje donosnosti do dospetja državnih obveznic
Donosnosti 10-letnih državnih obveznic so se od sredine junija znižale. Donosnost ameriške obveznice se je znižala iz 3,47% na 2,65%, donosnost nemške obveznice iz 1,77% na 0,82%, donosnost slovenske obveznice pa iz 2,77% na 1,83%. Razlog za nižje donosnosti je prav tako rastoč strah pred recesijo.
Evropska centralna banka (ECB) je 21. julija dvignila referenčno obrestno mero za 50 bazičnih točk, in sicer iz -0,5% na 0%. Odločili so se za višji začetni dvig, da pospešijo vrnitev inflacije na ciljno raven 2% (trenutno je inflacija v evrskih državah 8,9%). Hkrati so predstavili instrument TPI (ang. Transmission protection instrument), s katerim bodo omejili razpone v donosnostih evrskih državnih obveznic. Ta instrument jim bo pomagal pri normalizaciji monetarne politike in financiranju bolj zadolženih držav (npr. Italije). Ameriška centralna banka (Fed) je ponovno dvignila zgornjo mejo referenčne obrestne mere za 75 bazičnih točk na 2,5%.
Vojna v Ukrajini
Vojno stanje v Ukrajini se v zadnjem mesecu ni poslabšalo, niti ni izboljšalo, kar kapitalski trgi zaznavajo kot rahlo pozitivno.
Ukrepi držav
Dodatno so k rasti cen delnic pripomogle države, ki sprejemajo ukrepe za blaženje posledic energetske draginje. Slovenija je zajezila cene energentov na račun znižanja trošarin in stopnje DDV ter z omejitvijo cene plina in elektrike za vsa gospodinjstva in mala ter srednje velika podjetja. Bolj ali manj podobne ukrepe so sprejele tudi preostale evropske države. Dodatno so se države EU dogovorile, da je potrebno do začetka novembra letošnjega leta napolniti rezerve s plinom do vsaj 80%, kar je minimalna kapaciteta, ki jo potrebujemo, da prebrodimo zimske mesece. Prav tako so se za to zimo države EU zavezale k zmanjšanju porabe plina za 15%, saj ponudbeni šok na strani plina še vedno ni končan. Za gospodinjstva bodo zagotovljene dostopne cene in količine potrebnih energentov, podjetja pa se bodo morala prilagoditi.
Rast plač
Potrošniki občutna bremena inflacije želijo izničiti z dvigi njihovih plač, kar jim omogoča ohranitev realne kupne moči. Indeks razpoloženja potrošnikov v Nemčiji je na še nižji ravni, kakor medizbruhom pandemije koronavirusa. V ZDA so plače zrastle za 6,7%, pri čemer rastejo plače na delovnih mestih, kjer ni potrebna izobrazba, hitreje, kakor na delovnih mestih, kjer je izobrazba potrebna (vir: Atlanta FED).
Kljub pozitivnemu dogajanju na delniških trgih se še vedno dražita plin in elektrika, ki sta se od leta 2019 podražila iz 20 EUR na 150 EUR in iz 45 EUR na 370 EUR, inflacija v zahodnem svetu pa ostaja izjemno visoka. V tako nepredvidljivih časih je nemogoče predvideti, ali nas čaka obdobje znižanja inflacije, kjer bo škoda omejena za gospodinjstva in podjetja, ali pa nas čaka obdobje finančne nestabilnosti in dodatnih pocenitev na delniških trgih.
Pokojninska družba A, d.d.
