Rast delnic se je nadaljevala iz oktobra v mesec november. Ameriške delnice so se podražile za +5,4 % in evropske delnice za +6,8 %, nemške delnice pa so zabeležile rast v višini +8,6 %. Razlog za rast se nahaja v upočasnjevanju rasti inflacije in šibkejšemu dolarju, pocenitvi energentov ter rahljanju ničelne tolerance do korona virusa na Kitajskem.
Umirjanje inflacije
Ameriška centralna banka (Fed) je 2. novembra dvignila zgornjo mejo referenčne obrestne mere za 75 bazičnih točk, in sicer iz 3,25 % na 4,00 %. 10. novembra je vlagatelje predvsem presenetila novica o nižji od pričakovane letne stopnje inflacije pri 7,7 %, kar je znižanje za 0,5 odstotne točke s septembrskega nivoja pri 8,2 %. Kljub nižji inflaciji je konec novembra predsednik ameriške centralne banke Jerome Powell izpostavil dejstvo, da je inflacija še vedno previsoka in da brez cenovne stabilnosti ne bodo dosegli trajnega obdobja robustnega trga dela. G. Powell je ponovno poudaril, da je potrebno referenčno obrestno mero držati visoko dlje časa in glede na zgodovinske podatke svari na nevarnost pred prehitrim rahljanjem monetarne politike. Od marca letošnjega leta je Fed dvignil zgornjo mejo referenčne obrestne mere za 375 bazičnih točk (iz 0,025 % na 4,00 %), vendar bodo pravi učinki hitrega dosedanjega zaostrovanja občutni šele v prihodnje. Zaradi hitrega in intenzivnega dvigovanja obrestnih mer se pojavlja skrb, da bo takšno zaostrovanje monetarne politike pahnilo ameriško gospodarstvo v recesijo, kar je vidno tudi na nižanju donosnosti obveznic. Donosnost do dospetja ameriške 10-letne državne obveznice se je iz novembrskega vrha pri 4,22 % znižala na 3,61 %. Nižja inflacija v ZDA je prav tako prispevala k šibkejšemu dolarju, in sicer se je vrednost dolarja iz 1,03 evra v novembru znižala na 0,96 evra.
Strah pred recesijo se pojavlja tudi v evro območju. Evropska centralna banka (ECB) se z dvigi referenčne obrestne mere, ki je trenutno na 1,5 %, počasi premika iz nevtralnega območja v restriktivno. Inflacija v evro območju se je prvič po 18 mesecih upočasnila iz 10,6 % v oktobru na 10,0 % v novembru. Ključni razlog je v upočasnitvi rasti cen energentov, čemur je prispeval tudi nekoliko toplejši oktober.
Kitajska in covid-19
Zaradi omejitev kitajske ničelne tolerance do korona virusa trpijo prebivalci, majhna in srednja podjetja, nižajo se cene nepremičnin in posledično upada celotna gospodarska aktivnost. Kitajska je sredi novembra zmanjšala čas preživetja v karanteni za popotnike in osebe, ki so bile v bližnjem stiku z okuženim, prav tako pa so zmanjšali potrebo po testiranjih. Na ulicah so se pojavili tudi protesti proti kitajskim omejitvam, ki povečujejo verjetnost postopne ukinitve ničelne tolerance. Kitajske delnice so pridobile vrtoglavih 26,6 % vrednosti v mesecu novembru.
Cena nafte
K višjim cenam delnic je dodatno pripomogla nižja cena nafte brent, ki se je samo v novembru pocenila iz 94,8 dolarja na 85,4 dolarja. Skupina G7 je novembra predlagala uvedbo cenovne kapice na rusko nafto med 65 in 70 dolarji. To je cenovni razpon, ki bi po mnenju G7 še vedno omogočal pritok ruske nafte, bi pa omejil ruski prihodek. Dodatno na nižjo cene nafte vpliva omejeno kitajsko povpraševanje, ki se bo v primeru postopnega sproščanja covid ukrepov pričelo večati, kar pa bo povzročilo višanje cene nafte.
Kaj lahko pričakujemo v prihodnje?
Delnice rastejo že vse od konca septembra na račun poslovnih rezultatov podjetij, ki so boljši od pričakovanih, upočasnjevanja inflacije in zmanjšanja strahu pred energetsko krizo. Nahajamo se v turbulentnem obdobju, kjer se blago in storitve dražijo, delnice rastejo, centralne banke dvigujejo referenčne obrestne mere in veča se strah pred recesijo. Fed bo do marca naslednjega leta postopoma dvigoval zgornjo mejo referenčne obrestne mere proti 5 % z namenom vzpostavitve cenovne stabilnosti, ECB pa bo do junija naslednjega leta dvigovala referenčno obrestno mero proti 2,8 %. Ob dosegu teh ciljev lahko pričakujemo, da si bodo centralne banke vzele premor od dvigov obrestnih mer in spremljale, kakšen vpliv ima dotedanja monetarna politika na inflacijo.
Pokojninska družba A, d.d.
