Maj je bil pester za kapitalske trge. V splošnem so delnice izgubile na vrednosti, vendar je bilo nekaj izjem v določenih panogah – navdušenje nad umetno inteligenco je krepilo rast tehnoloških delnic. Proizvodni indeks nabavnih menedžerjev (PMI) se je v ZDA v maju znižal z 50,2 na 48,4, pri čemur vrednost pod 50 nakazuje na krčenje proizvodnega sektorja, vrednost nad 50 pa širjenje. Rast v storitvenem sektorju še vedno ostaja močna in nekateri nepremičninski trgi so ponovno v rasti. Negotovost glede dviga dovoljenega praga zadolženosti ZDA je bila v ospredju vlagateljev večino meseca, dogovor pa je bil sprejet v zadnjem vikendu.
Navdušenje nad umetno inteligenco
Ameriške delnice so se v maju podražile za +4,15% (z vključenimi dividendami v EUR), evropske delnice so se pocenile za -2,52% (z vključenimi dividendami) in slovenske delnice so se pocenile za -1,14%. Od ameriških delnic so izjemno rast zabeležile tehnološke delnice, ki so se podražile za +9,29%. Razlog za rast se skriva predvsem v napredku in hkrati navdušenju nad implementacijo in uporabo umetne inteligence. Večja podjetja, kot so Google, Amazon, Apple, Microsoft, vlagajo milijarde v razvoj izdelkov in storitev, ki jih poganja umetna inteligenca, katera bi lahko avtomatizirala predvsem rutinska dela. Delnica Nvidie, kot ključnega proizvajalca čipov za uporabo pri umetni inteligenci, se je samo v letošnjem letu podražila za 159%. Da ne bo umetna inteligenca ostala zgolj naslednja vroča zgodba, morajo podjetja razviti in ponuditi izdelke ter storitve, ki bodo olajšali delo in povečali produktivnost. Predvsem morajo biti proizvodi dovolj zanimivi in cenovno dostopni, da jih bodo podjetja in gospodinjstva pripravljena kupiti. V nasprotnem primeru je zelo verjetno, da balon umetne inteligence poči.
Inflacija in centralne bankeInflacija v ZDA se je od vrha pri 9,1% znižala na 4,9%, inflacija v evro območju pa od vrha pri 10,6% na 6,1%. Jedrna inflacija v ZDA se je od vrha pri 6,6% v maju 2022 znižala na 5,5%, v evro območju pa od vrha pri 5,7% marca letos na 5,3%. Vztrajna jedrna inflacija ustvarja pritisk na centralne banke, da dodatno dvigajo nivoje referenčne obrestne mere. Ameriška centralna banka (Fed) je v začetku maja dvignila nivo zgornje meje referenčne obrestne mere za 25 bazičnih točk, in sicer z 5,00% na 5,25%. Evropska centralna banka (ECB) je prav tako maja dvignila referenčno obrestno mero za 25 bazičnih točk, in sicer z 3,00% na 3,25%. Trgi pričakujejo, da bo Fed v mesecu juniju ohranil trenutni nivo referenčne obrestne mere, ECB pa bo zelo verjetno na vsakem izmed naslednjih dveh srečanj dvignila referenčno obrestno mero za 25 bazičnih točk.
Donosnost 10-letne ameriške državne obveznice je v maju narastla z 3,42% na 3,65% in donosnost 10-letne nemške državne obveznice se je znižala z 2,31% na 2,28%.
Nepremičninski trgi V ZDA od februarja naprej najemnine stanovanjskih nepremičnin ponovno rastejo, in sicer zadnja mesečna sprememba v aprilu je znašala 0,58%1. To bi pomenilo, da se lahko ob enakomerni konstantni rasti najemnine čez eno leto podražijo za približno 6%. V Kanadi so se nepremičnine od vrha (maj 2022) v povprečju pocenile za -9,11%, od marca letošnjega leta pa že beležijo ponovno rast. Cene nepremičnin v Kanadi so se v povprečju zvišale za 1,80% aprilu, v Torontu pa za 3,80%2. Kljub višjim obrestnim meram na hipotekarna posojila se povpraševanje po nepremičninah krepi. Rast najemnin lahko opazimo tudi v Nemčiji, natančneje v Münchnu, kjer so se oglaševane najemnine povišale za 5,6% od prvega trimesečja 2022 do prvega trimesečja 20233.
1 Vir: Zillow Observed Rent Index (ZORI).
2 Vir: Teranet–National Bank House Price Index.
3 Vir: www.Immobilienscout24.de – podatki za gibanje najemnin na podlagi oglasov za najemniška stanovanja v Münchnu.
Centralne banke še niso zaključile z dvigiSplošna inflacija se počasi umirja, vendar lahko vidimo, da jedrna inflacija ostaja izjemno trdovratna. V Kanadi se je izkazalo, da referenčne obrestne mere pri 4,50% niso dovolj restriktivne, namreč inflacija se je v aprilu ponovno okrepila, in sicer z 4,30% na 4,40%. Zadnji dvig referenčne obrestne mere je kanadska centralna banka izvedla v januarju in od takrat opazovala, kaj se dogaja z rastjo cen v državi. Rekordno nizka brezposelnost pri 5%, visoka stopnja potrošnje ter ponovno zanimanje za nakup nepremičnin kažejo na to, da bo presežno povpraševanje v gospodarstvu prisotno dlje časa. Kanadska jedrna inflacija se je od vrha pri 6,2% junija lani znižala na 4,1% v aprilu, trenutna referenčna obrestna mera pa je postavljena pri 4,75%. Če znaša jedrna inflacija v ZDA 5,5% in je zgornja meja referenčne obrestne mere pri 5,25%, jedrna inflacija v evro območju pri 5,3% in referenčna obrestna mera pri 3,25%, lahko glede na odvijanje dogodkov v Kanadi pričakujemo, da bodo imele centralne banke več dela z dvigi referenčnih obrestnih mer v prihodnjih mesecih.
Kako so navedene razmere na finančnih trgih vplivale na poslovanje pokojninskih skladov v upravljanju Pokojninske družbe A, d.d. lahko preverite na povezavi.
Pokojninska družba A, d.d.
