Referenčna obrestna mera Evropske centralne banke (ECB) za depozite poslovnih bank pri ECB se je junija zvišala z 2 % na 2,25 %. Obrestne mere na evropskem medbančnem trgu so porasle še bolj. Šestmesečni Euribor je v 2026 porasel z 2,1 % od začetka leta na 2,8 % danes. To nakazuje na pričakovanja po dodatnih dvigih referenčnih obrestnih mer ECB v naslednjih mesecih. Do konca leta se okvirno pričakuje nadaljnja dva dviga za skupaj 0,5 odstotne točke, kar bi referenčno obrestno mero dvignilo na 2,75 %. Zakaj je ECB 11. junija dvignila referenčno obrestno mero in zakaj trgi pričakujejo, da jo bo dodatno dvigovala v prihodnjih mesecih?
Inflacija
V močnem pokoronskem gospodarskem pregrevanju in hkratni energetski krizi je v evro območju eksplodirala na 10,6 % ter se kasneje umirila v okolici 2 %. V 2025 je že kazalo, da je dokončno premagana in ukročena, k čemur so močno pripomogle uvedba visokih ameriških carin in posledično visoka gospodarska in splošna negotovost. A sledilo je presenečenje: trgovinske vojne se niso razplamtele do pričakovanih razsežnosti, globalni pospešek investicijam v infrastrukturo (podatkovne centre) za pogon UI storitev, obrambne zmogljivosti ter energetsko neodvisnost pa so v kombinaciji s 60 % podražitvijo nafte (vrsta Brent v EUR v 2026 do septembra) občutno dvignili splošno raven cen. Zadnja meritev v evroobmočju je pokazala 3,3 % letni tempo dražitve oz. inflacijo. Še bolj zanimiv je pogled na inflacijo od pričetka ameriško (izraelsko) iranskega konflikta in zaprtja Hormuške ožine ter posledičnega skoka cen nafte in splošne inflacije. V evroobmočju je inflacija zadnjih 6 mesecev prek 6 % (preračunana na letno raven). To pa je že nivo, ki upravičeno terja ukrepanje ECB in odziv kapitalskih trgov v obliki dviga kratkoročnih obrestnih mer.
A občutno porasle so tudi dolgoročne obrestne mere oz. zahtevane donosnosti dolgoročnih obveznic. Zakaj?
Rast dolgoročnih obrestnih mer
V manjši meri zaradi prej navedenih kratkoročnih inflacijskih pritiskov, v večji pa zaradi dviga dolgoročnih inflacijskih pričakovanj in splošnih negotovosti.
Po globalni finančni krizi v 2008 pa vse do pandemije korona virusa je bila fiskalna politika svetovnih gospodarskih velesil in še posebej Evrope usmerjena v restriktivnost oz. varčevanje, čemur je seveda sledila inflacija oz. odsotnost le-te. S pandemijo se je usmeritev nenadoma drastično spremenila. Država je bila rešitelj. Nudila je vso potrebno finančno pomoč, pogosto prek splošnih ukrepov brez specifične ciljne usmerjenosti na posebej prizadete. Podobno je odreagirala ob energetski krizi leta 2022. Finančno breme visokih cen energentov je v veliki meri prevzela na svoja pleča. S tem smo se sicer izognili bolečim scenarijem drastičnih skokov cen ali izgube dohodkov prizadetih, a hkrati sprožili denarni val, ki je močno dvignil cene. Posledice državne pomoči in investicij pa so vidne tudi v višjih proračunskih primanjkljajih in nadaljnji rasti državnega dolga. V tem režimu ostajamo in nič ne kaže, da bomo v bližnji prihodnosti iz njega izšli. Kupci obveznic se v takem režimu ustrezno odzovejo in za višje (inflacijsko) tveganje pač želijo višjo nagrado oz. postanejo precej občutljivi in odzivni na signale, ki nakazujejo na povišanje tveganja fiskalne nediscipline in/ali dviga inflacije. Države, kot so Združeno kraljestvo, Francija, Japonska in v zadnjem času tudi Združene države Amerike, so že spoznale, da je sodba kapitalskih trgov v obliki skoka dolgoročnih obrestnih mer lahko hitra in neprijetna.
Leta 2021 so se zahtevane donosnosti 30-letnih državnih obveznic svetovnih velesil gibale okrog 1 % letno (0 % za japonsko in 2 % za ameriško dolgoročno obveznico). Danes, 5 let kasneje, znašajo zahtevane donosnosti teh istih državnih obveznic okrog 5 % (3,8 % za nemško in 5,3 % za ameriško dolgoročno obveznico).
Pogled naprej
Glede na prej zapisano a aktualnem režimu fiskalne politike obstaja tveganje nadaljnje erozije zaupanja kapitalskih trgov v finančno vzdržnost dolgoročnega državnega dolga in s tem tveganje nadaljnje rasti dolgoročnih obrestnih mer. Slednje predstavlja negativni scenarij za vse, ki imajo v lasti dolgoročne obveznice (te izgubijo vrednost ob povišanju zahtevanih donosnosti in obratno), a hkrati ob 4 in več odstotnih letnih donosnostih postajajo vse bolj zanimiva naložba za tiste s prostimi denarnimi sredstvi. Za tipične vlagatelje v dolgoročne obveznice, kot so to na primer (zajamčeni) pokojninski skladi in zavarovalnice, se navkljub trenutnem upadu vrednosti obveznic, ravno zaradi dviga dolgoročnih obrestnih mer kažejo tudi bolj donosni prihodnji časi. Ni nemogoče, da bodo obveznice kot naložbena kategorija v prihodnjih 5 ali 10 letih celo bolj donosne kot delnice.
Kako so navedene razmere na finančnih trgih vplivale na poslovanje pokojninskih skladov v upravljanju Pokojninske družbe A, d.d. lahko preverite na povezavi.
Pokojninska družba A, d.d.
